Na robu istrske vasi stoji Hiša G, kot so jo poimenovali v arhitekturnem studiu Arp, ki se zadržano umika vase, kot bi želela ostati neopažena. Navzven deluje skoraj asketsko – kompaktna, umirjena, brez eksplicitnih gest. A prav v tej zadržanosti leži njena moč. Projekt arhitekta Ernesta Milčinovića je odgovor na vprašanje, kako lahko arhitektura vzpostavi intimo brez umika iz sveta – zadržano, a ne zaprto, avtonomno, a obenem v dialogu z okoljem.
Zasnova hiše temelji na arhetipski ideji doma kot notranjega sveta. Kompaktna tlorisna zasnova objema osrednji atrij – prostor tišine in svetlobe, ki predstavlja srce hiše. Vse bivalne in podporne funkcije se organizirajo okoli tega praznega jedra, ki ni le vir svetlobe, ampak tudi socialno in simbolno središče. Ta prostorska odločitev uporabnikom omogoča umik, a ne izolacije – stik z zunanjostjo se vzpostavi prek notranje krajine.
Hiša G nadaljuje tradicijo istrske arhitekture, ne da bi jo neposredno ponavljala. Namesto nostalgičnega povzemanja preteklih oblik arhitekt izbira sodoben jezik, ki v sebi nosi duh prostora: masivni zidovi, premišljeno pozicionirane odprtine, izbrani materiali. Zunanjščina deluje skoraj kot lupina, ki varuje in obdaja – odmik od sodobnega trenda vseprisotne transparentnosti. Odpiranje se zgodi šele znotraj, v zavetju hiše, kjer se prostori med seboj pretakajo v ritmu svetlobe in gibanja.
Materialna paleta je preprosta, a natančna: ometane fasade v zemeljskih tonih, kamniti detajli, leseni poudarki. Vse deluje kot naravna sestavina prostora, ne kot dodatek. Arhitektura je način bivanja – strukturiranje odnosa med človekom, prostorom in časom. Posebno pozornost posveča tudi svetlobi: ta ni nekaj samoumevnega, temveč premišljen gradnik prostora. Vstopa nadzorovano, skozi vertikalne reze, ozke odprtine in atrij, ki hkrati osvetljuje in notranje povezuje.
Hiša G ni spektakel, temveč intimen arhitekturni dogodek. Njena moč ni v obliki, temveč v atmosferi. V občutku, da se je mogoče umiriti, upočasniti, ponovno vzpostaviti stik z vsakdanjostjo. Arhitektura tukaj ne išče pozornosti, temveč omogoča prisotnost – ne v smislu reprezentacije, temveč v smislu bivanja.
V svetu, ki spodbuja izpostavljenost in odprtost, Hiša G predlaga alternativo: umik vase ne kot beg, temveč kot način gradnje globljih odnosov – do sebe, do doma in do sveta tam zunaj.
Arhitektura: ARP studio
Fotografije: Ana Skobe
