Pri sodobnih stanovanjih se pogosto srečamo s precej zadržanim pristopom k notranjemu oblikovanju, še posebej glede izbora barv. Novo stanovanje v središču Ljubljane pa sta arhitekta Ana Doles in Martin Gustinčič zasnovala bolj pogumno, saj sta imela možnost zasnovo oblikovati že v času, ko so večstanovanjsko zgradbo še gradili.
Stanovanje v Ljubljani meri 170 m² in zavzema celotno nadstropje elegantne stanovanjske stavbe iz leta 2020. Njegova prostornost je poudarjena z odprto zasnovo, ki dnevne prostore niza enega poleg drugega, brez jasnih mej.
Od vhoda se prostor odpira proti loži, kar je naročnikom ob nakupu vzbujalo občutek prevelike izpostavljenosti, hkrati pa prostora niso želeli pretirano zapreti. Rešitev sta arhitekta našla v dveh prostostoječih omarah, ki z videzom in funkcijo členita prostor. Ena izmed njiju je obdana z ogledali, kar njeno prostornino na pogled zmanjša, prostor pa navidezno poveča.
Odprt tloris sicer ponuja veliko dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico ‒ jedro s straniščema in kopalnico pa je v osrednjem jedru; blizu so tudi spalnica staršev in otroški sobi. Odprtost stanovanja se kaže v tem, da so edina vrata tista, ki zapirajo spalnice in kopalnice. Posebna odlika stanovanja sta loži, ki se lahko s panoramskimi okni popolnoma odpreta, razširita poglede čez celotno dolžino stanovanja in še dlje ter prostor povežeta z zelenjem in zunanjostjo.
Nabor materialov, uporabljenih pri opremi tega stanovanja, ni nič takega, česar ne bi opazili tudi drugje: les, kovine, ogledala, steklo …, ključno je, kako in kje so ta gradiva uporabili. Navdušijo rešitve, kako opremiti 20 metrov dolg prostor, kako razčleniti vhodni del, ne da bi ga zaprli, kako z močnimi barvami pritegniti pogled, ne pa barv tudi postaviti v ospredje …
Kuhinje so se lotili tako, da so poskušali njeno vlogo skriti, kar so dosegli s tem, da so kuhinjske elemente razporedili v tri različne, a skladne kvadre: visok in ozek stolp v lesu, dolg nerjavni jekleni pult s predali v aluminiju z drobnim reliefom in enovit otok v temno bordo barvi. Barvno poudarjen otok je usklajen z jedilnico v toplih tonih: hrastova miza, usnjeni stoli v barvi konjaka, stena v nežno laneni barvi.
Drugi večji barvni poudarek, kot protiutež otoku, je umeščen v dnevno sobo in sestavljen iz dveh delov – omare v niši in tapete. Tapeto so umestili na najdaljšo steno stanovanja – enajst metrov dolg del dnevne sobe, kjer preseneti prelivajoča se barvna tapeta – barvni gradient, ki se iz intenzivne temno modre prelije v belo. Vogal dnevne sobe, kjer je barva rebraste omare enaka barvi tapete, tako deluje kot poudarjen kubus, ki v daljavi izginja.
Na koncu prostora je delovni kotiček z dvižno mizo, ki deluje na hidravliko. Ta kotiček je lahko tudi prostor za ustvarjalne dejavnosti.
Preostanek prostora je opremljen z dolgim kavčem, ki je z leseno mizico razdeljen na vogalni del za druženje in vzdolžni del za gledanje filmov ter poslušanje glasbe.
Del stanovanja s spalnicami in kopalnicama je ohranil prvotno razporeditev. Vsi prostori so urejeni umirjeno, v osnovnih barvah, da stanovalce pomirijo in ustvarijo občutek zavetja. Barvni poudarki so prisotni le v drobnih kosih opreme v sobah.
Lahko rečemo, da sta arhitekta z unikatno zasnovo opreme stanovanja povezala estetiko, funkcionalnost in kreativnost.
- Arhitektura: Mehanizem
- Fotografije: Aleš Rosa
