V osrčju bosanske pokrajine, blizu mesta Gradačac, se nahaja arhitekturni biser, ki presega estetsko funkcijo. Hiša za pet žensk je dom za ženske, ki so preživele vojno, nasilje v družini ali druge oblike socialne krivice – in ki so ostale brez podpore države ali lastne družine. Ta hiša jim ponuja nekaj, česar prej niso imele: varnost, sprejetost in možnost, da si znova same določijo, kako bodo živele.
Projekt se je začel pred sedmimi leti z neomajno predanostjo Hazime Smajlović in v sodelovanju s švicarsko nevladno organizacijo Engineers Without Borders, lokalnimi NVO-ji, kot je Vive Žene, in podporo občine Gradačac. Skupaj s kolektivom TEN – arhitekturno-raziskovalnim ateljejem s sedežema v Zürichu in Beogradu – so ustvarili projekt, ki ni le hiša, temveč simbol dostojanstva in možnosti za nov začetek.
Prostor, ki ga soustvarjajo in o njem odločajo stanovalke
Hiša ni zgrajena kot institucionalni zavod, temveč kot dom – topel, prilagodljiv in sočuten. Vsaka izmed petih stanovalk ima svoj zasebni prostor, opremljen s kuhinjsko nišo in vso potrebno infrastrukturo za samostojno življenje. Hkrati pa je srce hiše velik skupni prostor, kjer se prepletajo kuhanje, delo, druženje in skrb za vrt. Tukaj ni pravil, ki bi jih postavljali drugi – vsaka ženska sama odloča, kako dolgo bo ostala in kako bo sobivala z drugimi.
Hiša spodbuja kolektivno bivanje, ki temelji na prostovoljni skupnosti, ne prisili. S tem presega stereotipe o »varnih hišah« kot krajih izključenosti ali anonimnosti. Namesto tega ponuja vidnost, ponos in arhitekturo, ki sama po sebi govori: »Tukaj si dobrodošla.«
Arhitektura kot orodje družbene spremembe
Hiša za pet žensk je zgrajena z materiali in v sodelovanju z domačini – kleparji, mizarji, serviserji avtomobilov in tkalci preprog. Fasada je sestavljena iz dvajsetih vrat, ki se lahko popolnoma odprejo proti cesti in ustvarijo 25 metrov dolg prag med notranjostjo in pokrajino. Barvna zasnova, ki jo je zasnovala umetnica Shirana Shahbazi, je nastajala v lokalni avtoličarski delavnici in daje hiši videz, ki ni ne klasičen dom ne institucija – temveč nekaj edinstveno odprtega.
V sodelovanju z Danielom Ganzem, krajinskim arhitektom, je okoli hiše nastal tudi produktiven vrt, ki ženskam omogoča, da si same pridelajo hrano in tako še okrepijo svojo neodvisnost.
Živ projekt, ki živi z ljudmi
Po končani gradnji se projekt ni ustavil. Nasprotno – prav tukaj se je začelo sobivanje. Ustanovljena je bila fundacija Naš Izvor, ki zagotavlja podporo, upravljanje in nadaljnji razvoj projekta. Prisoten je tudi skrbnik, ki pomaga pri vsakdanjih izzivih, a vedno v skladu z željami in odločitvami stanovalk.
Hiša za pet žensk dokazuje, da je arhitektura lahko več kot le oblikovanje prostora – je orodje za obnovo življenj, most med ranljivostjo in močjo, med travmo in dostojanstvom. V času, ko marsikatera rešitev ostaja uokvirjena v birokratske kalupe, ta projekt ponuja alternativo: sočutno, sodelovalno in človeško arhitekturo. »Verjamemo, da je družbeni vpliv v središču tega arhitekturnega prizadevanja. Želimo si, da zgodba te hiše doseže čim več ljudi in navdihne podobne pobude drugod,« sklene ekipa TEN.
Več o projektu in možnostih podpore fundaciji Naš Izvor: www.nasizvor.ch
Arhitektura: www.ten.studio
Instagram: @ten_studio
