Na Gorenjskem, sredi rodovitnih polj, ob robu gozda, stoji ranč, ki lastnikom že vrsto let služi kot pribežališče miru. Kot prostor za polnjenje baterij. Pred časom si je prav pod ogrodjem veličastnega toplarja svoj dom ustvaril lesarski mojster Domen Ovsenik, ki s svojim delom nadaljuje skoraj šestdesetletno družinsko tradicijo obdelave lesa.
Domnu je bila ljubezen do lesa dejansko položena že v zibelko. Otroštvo je preživel med sukanjem pod nogami očeta, ki je vodil uspešno mizarsko podjetje. »Takoj ko sem zase vedel, sem začel hoditi za očetom po delavnici. On je hodil hitro, jaz sem moral še hitreje. Veliko časa sem preživel tudi pri starih starših na kmetiji, zato mi tudi kmečko življenje ni tuje. Če ne bi bil mizar, bi bil gotovo kmet,« o svojem otroštvu pove Domen, ki je pred leti prevzel družinski posel.
Njegov oče Alojz Ovsenik, prav tako mizar, je bil človek, ki je les čutil. Dolga leta je delal po vsej Jugoslaviji, nato pa se je odločil, da le lučaj od doma uresniči svojo vizijo – ranč in toplar. Konje je imel rad že od ranega otroštva, saj je z njimi dejansko odraščal. Njegova soproga Marica se takole spominja začetkov: »Ko je kupil tole posestvo, je rekel: zdaj pa greva v akcijo. Postavila sva toplarja, ki sta imela spodaj hlev za konje. Potem je za začetek kupil dva konja, ponju je šel kar v Đakovo. Ko je prišel domov, je kar žarel, tako radosten in živ je bil.«
Toplarja, ki danes stojita na posestvu, sta arhitekturni poklon slovenski dediščini. Ogrodje sestavlja neuničljivi hrast, ki uspešno kljubuje času, medtem ko je ostrešje iz bora, za preostale elemente pa so uporabili smreko. Ta toplina lesa pa je prepričala tudi sina Domna, ki dandanes nadaljuje družinsko obrtniško tradicijo, da si je tu uredil dom: »Nismo premikali proporcev kozolca, ohranili smo tudi manjša okna. Lahko bi jih povečali, ampak bi s tem spremenili videz tradicionalnega toplarja.«
Odločitev o selitvi je padla v obdobju koronavirusa, ko sta skupaj s partnerico Katarino prostor v nadstropju počasi preoblikovala v udoben dom, v katerem ne manjka starin in spominkov s potovanj. Najprej sta prihajala občasno, nato pa sta ugotovila, da jima mir, narava in bližina gozda nadvse ustrezajo. Odločila sta se, da ostaneta. Dom danes živi v ritmu gozda – jutra se začnejo s sprehodi po rosni travi, večeri pa z opazovanjem srn na poljih.
Njun dom je prava zakladnica zgodb. Sedežna garnitura je prepotovala pot od Istanbula do Beograda, nato še do Ljubljane in končno našla mesto v njunem prebivališču. Domen jo je prenovil, očistil in dal znova tapecirati. Podobno posebno zgodbo ima tudi 100 let stara mizica, svoj čas pripeljana iz Španije na Dunaj, danes pa dragocen del njunega dnevnega prostora. Osrednja jedilna miza, Domnovo delo, simbolizira rokodelsko tradicijo, v kateri nič ni narejeno na hitro, ampak z ljubeznijo do detajlov.
Tudi spalnica pripoveduje zgodbo stoletij. Stara postelja iz konca 19. stoletja je za tiste časa neobičajno velika, kar je bilo Domnu še posebej všeč. Biser prostora je Napoleonova omara, ki jo je Domnov oče prinesel iz Pariza – skupaj z drugimi starinami, ki nosijo pečat časa in družinske zgodovine. Vse, kar ju obdaja, govori o tem, da vrednost predmeta ne tiči v ceni, ampak v rokah, ki so ga ustvarile, in zgodbah, ki jih hrani.
Nekaj posebnega je tudi stena v dnevnem prostoru, ki razkriva Domnovo veliko strast do angelčkov – majhnih figur, ki jih prinaša s potovanj. Vsak ima svojo zgodbo, svoj kotiček in pomen. Ob njih so še drugi spominki s Sicilije, kjer ju je očarala legenda o »testa di moro« – glavi ljubezni, iz katere rastejo rože. Tako kot les, starine in umetnine tudi ti predmeti dom napolnjujejo z dušo. Vsaka stvar nosi del poti, ki sta jo prehodila, in dokaz, da je njun ranč več kot le hiša – je živa zgodba o spoštovanju do tradicije, narave in lepote ročnega dela.
Skozi toplar in celoten ranč veje tudi globoko spoštovanje do lesa, kar najlepše s sklepno mislijo zaokroži kar Domen sam: »Življenje, obdano z lesom, je toplo.«
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Fotografije: Mateja Košir
Sponzorirana vsebina
