Pot do lastnega doma je danes za mlade bistveno težja kot nekoč, tudi zaradi visokih cen na nepremičninskem trgu in pomanjkanja dostopnih stanovanj. Prav zato je prenova stanovanja iz 70. let, ki se je je lotil mlad par, še toliko bolj navdihujoča, saj je po zaslugi temeljitega premisleka in inovativnosti, pa tudi veliko lastnega dela dotrajano stanovanje preoblikoval v sodoben, funkcionalen in estetsko dovršen dom.
Arhitekt Gregor Siročič iz Biroja Smer je točno vedel, kaj išče, ko sta se s soprogo podala v nakup večjega stanovanja. Iskala sta starejše stanovanje, ki prej ni bilo bistveno prenovljeno, z namenom, da ga s temeljito prenovo lahko povsem prilagodita lastnim potrebam in željam. Prav tako sta iskala stanovanje v betonski stavbi, ki zagotavlja dobro potresno varnost, pomemben pogoj pa je predstavljalo tudi dostopno parkirno mesto, saj sicer hitro pride do težav s parkiranjem. Lokacija blizu obvoznice, z dostopnim javnim prometom in potrebno infrastrukturo vrtcev in šol, je bila prav tako pomemben dejavnik.
A lov za stanovanjem v prestolnici je vse prej kot enostaven, cene nepremičnin v Ljubljani se dvigajo v višave, kar mladim oteži pot do lastnega domovanja. Ko sta tako naletela na 3-sobno stanovanje v stavbi z letnico 1974, ki je bilo potrebno prenove, sta vedela, da je njunega iskanja konec. Prepričala sta ju tudi perspektiven tloris in dobra lokacija. Stanovanje z neto tlorisno površino 68 m2 pa po prenovi deluje bistveno bolj prostorno in zračno.
»Ob prvem ogledu so naju prepričale predelne stene iz siporeksa, ki so omogočale svobodno preoblikovanje tlorisa. Ta je bil že v samem začetku dokaj optimalen, s spalnimi prostori na severu in bivalnimi orientiranimi proti jugu. Izziv je predstavljala le bližina avtoceste, a sva ga rešila z dobrim tesnjenjem oken in centralnim prezračevanjem, kar zmanjša potrebo po odpiranju oken in nama zagotavlja manj hrupa. Stanovanje je bilo v originalnem, dotrajanem stanju, kar nama je omogočilo celovito prenovo po lastnih željah, dodatna prednost pa je bila tudi delno obnovljena stavba z že zamenjano fasado,« o izbiri pove Gregor.
Odločila sta se tudi za manjše prilagoditve tlorisa. V sklopu prenove so porušili nekatere predelne stene ter s tem odprli tloris in izboljšali prostorsko pretočnost. Z novo razporeditvijo je bil oblikovan ločen prostor za garderobo s pralnico, kar je bistveno izboljšalo funkcionalnost stanovanja in ga prilagodilo sodobnemu načinu bivanja.
»Stene v sobah ter v kopalnici in ločenem WC-ju sva ohranila, saj nama je bila taka razporeditev že od začetka funkcionalna. Iz kopalnice sva umaknila pralni stroj, kar je omogočilo več prostora in vgradnjo dveh umivalnikov. Največjo spremembo sva naredila v bivalnem delu: prej ločena kuhinja z jedilnico je delovala ozko in tunelsko, dnevna soba pa je bila po drugi strani celo nekoliko prevelika. Z odstranitvijo predelne stene med kuhinjo in dnevno sobo sva pridobila večji, svetlejši jedilni prostor in odprt bivalni del,« pove Gregor in doda, da sta z rahlim zoženjem hodnika pridobila tudi nekaj prostora za pralnico in garderobo. Razmišljala sta o kuhinjskem otoku, a bi ta odvzel preveč prostora, zato sta se raje odločila za večjo jedilno mizo, ki se je v praksi izkazala za veliko bolj uporabno.
Prenova stanovanj mlademu paru ni bila tuja. Že prvo skupno stanovanje, veliko le 36 m2, sta morala temeljito prenoviti, zato sta točno vedela, kaj jima ustreza in kaj ne. Želela sta sistem prezračevanja, ki jima je dobro služil že prej, prav tako pa sta se odločila za tipsko pohištvo, ki sta ga lahko zmontirala kar sama, s čimer sta prihranila pomemben del denarja.
Prenova je tako obsegala zamenjavo vseh instalacij ter vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema, pa tudi zamenjavo vsega stavbnega pohištva in talnih oblog ter nove zaključke stenskih ometov. Vse to sta zaupala izvajalcem, velikokrat pa sta tudi sama zavihala rokave. Tako sta se sama lotila demontaže starega pohištva, rušitve nenosilnih sten, pa tudi gradnje novih predelnih sten in kot omenjeno vgradnje pohištva. Že od začetka sta načrtovala dostopno prenovo, pri kateri se stroški ne bi povzpeli v višave, kar sta z nekaterimi inovativnimi pristopi in vgradnjo modularne opreme tudi uresničila.
»Sprva sva imela kar nekaj pomislekov, denimo glede talnega ogrevanja, ki prinaša precej dodatnih stroškov in posegov. Prav zato se nama zdi pri nakupu starega stanovanja ključno preveriti, koliko je bilo dejansko prenovljeno – ali gre le za lepotne popravke ali tudi za menjavo inštalacij, ki imajo veliko večjo dolgoročno vrednost. Pogosto se namreč zgodi, da so pomanjkljivosti le zakrite, cena pa zaradi tega neupravičeno višja,« pojasni arhitekt in lastnik stanovanja ter doda: »Veliko del sva opravila sama, že samo z lastno rušitvijo sva precej prihranila – to je delo, ki se ga lahko loti skoraj vsak z nekaj volje in časa. Velik strošek predstavljata tudi montaža in vgradnja pohištva. Pohištvo po meri sicer omogoča boljši izkoristek prostora, a je dražje, zato je mogoče z dobrim premislekom o postavitvi sten in dimenzijah prostorov prilagoditi tloris tipskemu pohištvu ter tako bistveno zmanjšati stroške, ne da bi trpela funkcionalnost ali estetika.«
Tla v stanovanju pokriva lepljen vinil v imitaciji lesa, ki v prostor vnaša toplino. Tudi sicer v interjerju prevladuje poezija beline in lesa, saj sta z naravnimi materiali in barvami želela vnesti nekaj izčiščenosti, a hkrati domačnosti. Dinamiko v prostor vnaša tudi strukturirana stena v dnevni sobi, medtem ko se svetilo nad jedilno mizo poigrava s svojo senco na stropu. Igrivost v prostor vnašajo tudi barvni poudarki v zeleni barvi, in sicer kot preproga v dnevnem prostoru in pisarni, pa tudi divan na hodniku.
Gregor pri tem opozori tudi na pomen tehnikalij ob nakupu stanovanja, od tega, kako je orientirano, do načina ogrevanja, saj vse to vpliva na ceno prenove. Stanovanje se ogreva na daljinski sistem toplarne, zaradi česar ni bilo treba razmišljati niti o vgradnji bojlerja za sanitarno vodo. Štiri kvadratne metre velik balkon predstavlja pomemben podaljšek bivalnega prostora v poletnih dneh. Ker je bil prej zaprt, sta ga s posegom odprla in le zasenčila z žaluzijo, ki omogoča prijetno preživljanja časa tudi v poletni pripeki.
Ob vprašanju o stroških prenove arhitekt navede ceno okoli 800 eur/m2, a ob tem poudari, da sta marsikaj naredila tudi sama. Ocenjujeta, da sta samo z rušitvijo sten in izdelavo novih predelnih prihranila okoli 15.000 evrov. S tem pa sta lahko nadzorovala tudi potek prenove, saj je bila ta končana v le petih mesecih, vmes pa so imeli celo mesec dni premora, saj delavci niso imeli časa.
Prenova pa še zdaleč ni končana. Ko se bo pisarna preobrazila v otroško sobo, se bo desno od jedilne mize, pod klimatsko napravo, oblikoval delovni kotiček z dodatno shranjevalno površino v omari.
Arhitektura: Gregor Siročič, biro Smer
