V središču Maribora stoji stavba, katere pročelje nosi pečat stoletja. Med njenimi zidovi je stanovanje, ki je s prenovo našlo svoj novi glas in mehkobo, ki pomirja.
Ko stopimo v prenovljeni dom v staromeščanski stavbi na Prešernovi ulici, nas najprej pozdravi poetika, prežeta s toplino. Stari zidovi dihajo z novo lahkotnostjo. Višina odpira prostore svetlobi, premišljena oprema pa jim podarja uporabnost in tiho razkošje.
Jan Haložan, lastnik stanovanja, razkrije, da so ga staromeščanska stanovanja od nekdaj privlačila, zato ni odlašal, ko se mu je ponudila priložnost za nakup. Čeprav je bilo štirisobno stanovanje solidno opremljeno in primerno za bivanje, si je pred vselitvijo zaželel boljšo izrabo prostorov in njihove višine, skladnost opreme in tekstur, več svetlobe ter bolj eleganten ritem. Zavedal se je, da takšno ravnotežje lahko ustvari le izkušena roka, zato je načrtovanje prenove zaupal ljubljanskemu studiu LiveIn.
Duh zgodovine s pridihom modernega
Oblikovalci notranje opreme so se v staromeščansko stavbo iz leta 1910 podali z globokim spoštovanjem do njenega značaja. Že ob prvem ogledu so vedeli, da mora notranjost dalje izžarevati dušo preteklosti. »Ohranili smo staromeščanski duh, a mu dodali pridih modernega,« pojasni oblikovalec Adam Adamič iz LiveIn studia.
Od prejšnje prenove so obdržali parket, talno ogrevanje s toplotno črpalko in kopalnico, ki se je s premišljenimi dopolnitvami vklopila v novo zasnovo, saj so jo oplemenitili z novim kopalniškim blokom, ogledali in omaricami, keramika in tikovina, ki doda kopalnici morski pridih, pa sta ostali nedotaknjeni. Prav tako so osvežili tudi kuhinjo – s spremenjeno delovno ploščo, novo napo in svetlejšo oblogo.
Višina, ki zahteva natančnost
Eden večjih izzivov v stanovanju so bili tri in pol metra visoki stropi, značilni za stavbe iz začetka 20. stoletja. Prostor so oblikovalci želeli izkoristiti brez občutka obteženosti. »Najlepši pohištveni elementi so tisti, ki segajo do stropa,« pravi notranji oblikovalec. »Veliko bolje je omare vključiti v steno kot pustiti, da samostojno dominirajo. Prah se ne nabira na njih, uporabne so do vrha, a hkrati moramo paziti, da kosi ne delujejo preveč masivno.«
Tako so pod spretnimi rokami mizarja nastale visoke, v stene integrirane omare, izdelane po meri. Za njih so priporočili iveral, ki se v takih primerih izkaže bolje kot furnir ali masivni les, saj je bolj odporen proti UV-svetlobi in udarcem ter enostaven za čiščenje. Mizar je v vrata dodal okrasne bordure, ki prostoru vračajo pridih zgodovinske elegance. Zaradi izjemne višine vrat je bilo treba namestiti več tečajev in posebej prilagoditi ročaje za gladko odpiranje – naloga, ki je zahtevala veliko natančnosti in izkušenj.
Delo domačih rok
Pri prenovi stanovanja se je močno angažiral sam lastnik, ki pravi, da mu je prenavljanje v veliko veselje. Na pomoč so mu nekajkrat priskočili prijatelji, z očetom pa sta spustila strope, pripravila napeljave in vgradila cevi za klimatsko napravo. Vse luči, stikala in vtičnice so postali del njegovega osebnega jezika prostora. Na hodniku, kjer ni oken, je Jan vgradil senzorje. »Ko stopimo tja, se luč sama prižge. In ponoči, če se podamo po kozarec vode, nas svetloba pospremi brez klika,« nam zaupa.
Tudi številni kosi pohištva so nastali po njegovih načrtih. Dvižna pisalna miza v obliki črke L mu omogoča gibanje med delom. Čajni mizici, ki ju je Jan narisal in dal izdelati pri kamnoseku in kovinarju, združujeta težo kamna in eleganco jekla. Nočne omarice v spalnici pa skrivajo spretno vgrajene polnilce – majhen, a pomenljiv znak sodobnega bivanja.
Prefinjena oprema in topla tla
Poleg vgradnih omar, markantnega stenskega opaža v jedilnici in premišljeno izbranega pohištva so domovanju eleganco in subtilni sijaj dodali še visoke zavese, prefinjeni odtenki sten ter tapete, izdelane po meri prostorov.
Domačo pisarno oplemeniti originalni Eames Lounge Chair– brezčasen kos, ki s svojo prisotnostjo poveže preteklost in sodobnost oblikovanja.
Čeprav stavba šteje že več kot stoletje, stanovanje danes ponuja popolno sodobno bivalno izkušnjo. Opremljeno je s klimatsko napravo, toplotno črpalko in talnim ogrevanjem, ki zagotavlja prijetno toplino. »Nobenih radiatorjev ni, pozimi lahko po stanovanju hodimo bosi in je toplo,« z nasmehom razlaga lastnik.
Svetloba kot zadnji sloj
Prenova je poleg sprememb v opremi, barvah in materialih prinesla tudi svežino v celoviti zasnovi svetlobe. »Ustvarili smo kombinacijo ambientalne, servisne in dekorativne osvetlitve,« pojasni Adam Adamič. »Posebej dragocen je večerni utrip, ko svetloba postane mehka, skoraj čutna.«
Ko zvečer domači sedijo na kavču, napolnjenem z gosjim perjem, in pogledajo skozi okno, se zdi, da mesto zunaj diha počasneje. Dom, ki se je nekoč oglašal v nepovezani govorici, zdaj govori z novim glasom – tihim, toplim in spoštljivim do stavbnih korenin.
Fotografije: Jan Haložan
