V Mamolju nad Litijo, kjer se Posavsko hribovje razpenja v valovitih obrisih, je pravi botanični biser. Razteza se na poldrugem hektarju strmega terena in je živi dokaz, kako lahko človeška strast preoblikuje naravo v prostor, kjer se duša spočije in čuti povežejo z okoljem.
Park Zeleni raj je prostor, ki ga doživljamo z vsemi čutili: na brežini šumi potoček, ptičje petje napolnjuje zrak, mehki sekanci pod nogami pa nas vodijo skozi labirint več kot 2000 sort rastlin, ki odsevajo zgodbe oddaljenih dežel.
Miha Kos, lastnik in duša tega imenitnega parka, se razveseli vsakega novega dne, saj ga na domači zemlji od jutra do večera pozdravljajo zvoki narave – ptički, šumenje vode v potočku in sončni žarki na južni legi na 600 metrih nadmorske višine. Parcelo, na kateri je zgradil družinsko hišo, je podedoval od mame, strmo brežino pod hišo pa je že pri 23 letih začel oblikovati v svoj sanjski svet.
Rastline z zgodbo
Že pred hišo nas pozdravi veličastna tisa, ki jo je Miha vzgojil iz potaknjenca pred 27 leti, skupaj s pacipreso in javorjem za mehkobo. Tudi oljke uspevajo na njegovem bregu in mu vsako leto dajo več pridelka.
Balkone in okolico bogatijo ročno izdelani okrasni lonci, ki vnašajo harmonijo v prostor. Svoje mesto ob letni kuhinji imajo tudi citrusi – limone, kumkvati in mandarine – plodove pa družina uporablja za čaje in limonade skozi vse leto. »Čez zimo jih pustim zunaj, zaščitim jih le s kopreno,« pojasni Miha.
Zakladnica iglavcev in živih fosilov
Park pod hišo je prava zakladnica najrazličnejših rastlin, ki jih je zbiral dobri dve desetletji, prinesel pa jih je iz Evrope, Avstralije, Južne in Severne Amerike. »Tu je več kot 500 iglavcev, vključno z ameriškim črnim borom (Pinus jeffreyi), katerega storži lahko tehtajo do tri kilograme in zrastejo do pol metra, ter kanadsko čugo z najmanjšimi storžki, velikimi le pet do osem milimetrov,« pravi Miha. Med posebnostmi izstopa Wollemia nobilis, živi fosil, odkrit leta 1994 v Avstraliji. »V naravi raste le 39 odraslih rastlin,« razlaga Mihov sin Svit, ki ponosno deli: »Je zelo ogrožena vrsta, v našem parku pa raste že 15 let – tu imamo največji in najbolj zdrav primerek v Sloveniji.«
Zbirka in simbolika
Ginkoti, sveta kitajska drevesa, aravkarija iz Čila, ki v domovini uspeva na 3000 metrih nadmorske višine, in redka Cunninghamia lanceolata iz Tajvana dopolnjujejo zbirko. V parku raste tudi orjaška sekvoja – mamutovec, ki lahko doseže 12 metrov v premeru in živi do 3500 let. Slikoviti park krasijo še listopadne in vedno zelene sekvoje, kriptomerije, podokarpi in bori. Poseben čar dodaja lipa, ki jo je Miha oblikoval v črko O za sina Oskarja: »Meni je to rastlino posadil ati, ko sem se rodil. Lipa je simbol Slovenije.«
Harmonija narave in človeka
Višinska razlika 35 metrov je premostena s potkami, stopničkami, tremi ribniki in potočkom, kjer sekanci zadržujejo vlago in preprečujejo erozijo, hkrati pa služijo kot naravni radiator v sadovnjaku proti spomladanski pozebi. Del parka je namenjen zeliščem in zelenjavnemu vrtu za samooskrbo družine, kjer rastejo tudi stare sorte sadnega drevja. Ob sprehodu skozi park se ponuja tudi pogled na trajne nasade kaktusov, agav in juk.
Sprostitev in odprtost za javnost
Miha, ki se profesionalno ukvarja z urejanjem vrtov, cvetličarstvom in aranžerstvom, najde v Zelenem raju svoj mir: »Ko po napornem delovnem dnevu pridem domov, se v parku med nego in sajenjem rastlin resnično sprostim.«
Letos je park odprl tudi za javnost – z vodenimi ogledi, namenjenimi tako ljubiteljem rastlin kot strokovnjakom, šolam in različnim skupinam. »Za ogled je potrebna predhodna najava,« dodaja Miha, »da lahko vsak obisk poteka v miru in z dovolj časa za doživetje parka.«
Zeleni raj nas spomni, da je vrt več kot le zemljišče – je prostor, kjer se prepletajo človeška ustvarjalnost, naravna lepota in čutna izkušnja. Kot šepet vetra med listi vabi, da se ustavimo, vdihnemo in se prepustimo njegovi čarobnosti.
Fotografije: Jasna Marin
