Izziv, kako na dveh majhnih parcelah umestiti dve novi hiši v alpskem svetu skladno s tradicionalno arhitekturo in pri tem upoštevati precej strmo zemljišče, nikakor ni bil majhen. A arhitekta Aljošo Dekleva in Tino Gregorič iz biroja Dekleva-Gregorič je fantastičen razgled na okolico prepričal, da sta se spoprijela z izzivom …
Da sta kot osnovni gradnik izbrala les, je samoumevno, saj ta material od nekdaj prevladuje v tem okolju. Inovativna uporaba lesa se kaže v izbiri tehnologije iQWood, pri kateri namesto lepil za spajanje uporabljajo mozničenje. Za spodnji del objektov, ki je delno vkopan v teren, so uporabili beton, opažen s smrekovimi deskami, kar je vidno in skladno z ostalim lesom.
Obe hiši sta navzven videti kot podolgovata volumna, pokrita z lebdečo streho. Obdani sta z lesenim ovojem, sestavljenim iz horizontalnih lesenih letvic, prekrižanih na vogalih, kar spominja na nalaganje lesa v obliki tesanih brun, kakršne so tradicionalno uporabljali pri gradnji hiš v alpskem okolju. S tradicijo je povezana tudi kritina iz macesnovih klanih skodel.
Bočno teraso podpira zelo specifična konstrukcija, sestavljena iz stebrov v obliki črke V, ki formalno odgovarjajo na geometrijo dvokapne strehe, obrnjene na glavo. Teraso omejuje skoraj nevidna ograja z nerjavečimi jeklenimi vrvmi. Da bi se hiši vizualno kar se da spojili z gozdnatim bregom v ozadju, sta počrnjeni z naravnim pigmentiranim oljem, ki pod vplivom vremenskih razmer zlagoma bledi.
V notranjosti 130 kvadratnih metrov velike hiše obiskovalcu zastane dih ob pogledu na res veliko panoramsko okno, ki v dolžino meri 5,30 metra in ponuja nepozabne poglede na drevesne krošnje in Julijske Alpe v ozadju.
Obe hiši sta namenjeni oddihu, torej druženju družine, prijateljev in drugih. Center aktivnosti je osrednji bivalni prostor, s kaminom, kuhinjo in jedilno mizo. V spodnjem delu sta spalnici s kopalnicama, pod streho pa je t. i. poletna senčna terasa, namenjena mirnemu počitku, branju, fitnesu ali čemu podobnemu.
Les v notranjosti je najprej brušen, potem pa premazan s posebnim anti-UV premazom. Ta preprečuje, da bi smrekov les začel rumeneti, kakor se navadno zgodi, kadar je dlje časa izpostavljen svetlobi. Na ta način bo notranjost ostala svetla.
Arhitekta nista želela, da bi bila notranjost v celoti videti lesena, zato sta za oblogo notranjih vrat izbrala naravni filc, tako kot že v predhodnih projektih. Obloga iz polsti vpliva na prostor tudi akustično, saj nekoliko zaduši zvok in hkrati doda občutek mehkobe.
Alpski hiši sta lani prejeli priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, imenovano zlati svinčnik. Utemeljitev navajamo: “Na strmem pobočju nad jezerom Jasna, sredi osupljive gorske pokrajine, stojita hiši, ki prevajata tradicijo alpske gradnje v sodobni arhitekturni jezik. Podolgovata volumna pod lebdečo streho se poigravata s proporci, transparentnostjo in inovativnimi konstrukcijskimi rešitvami. Zamaknjenost volumnov omogoča ustvarjanje osrednje terase z razgledi na gore in jezero, hkrati pa daje občutek lahkotnosti in zasidranosti v teren.”
Notranjost hiš združuje različne materiale – vidni beton, les in kovino –, ki skupaj tvorijo bogato prostorsko izkušnjo. Žirija je v zasnovi prepoznala model za prihodnjo prenovo alpske arhitekture, saj hiši uspešno združujeta lokalno tradicijo in sodobne bivanjske potrebe.
Arhitektura: Dekleva Gregorič arhitekti
Fotografije: Ana Skobe
