Pozimi pa rožice ne cveto … je eden tistih rekov, ki držijo le deloma. Resda se v tem letnem času cvetje pojavi le pri redkih vrstah, zato pa si ga lahko omislimo sami in olepšamo svoj dom s cvetočimi vejami grmov in dreves.
Pri tem je treba upoštevati nekatera dejstva. Grmi in drevesa svoje brste, namenjene listom in cvetovom, pripravijo že do konca poletja. Naravni ritem, povezan z dolžino dneva in temperaturo okolja, jim narekuje vzbrstenje v začetku pomladi. Da bi s siljenjem prebudili cvetne brste, mora torej do tedaj miniti nekaj tednov z nižjimi temperaturami. Zato vej, namenjenih siljenju, ne moremo rezati prezgodaj. Včasih je veljalo, da je pravi čas prve dni decembra; danes, ko so zime vse bolj mile, je morda še takrat prezgodaj. Velja poizkusiti!
S cvetočimi vejami češnje, mandljevca, breskve, jablane, slive in kutine, pa tudi z mačicami vrbe in leske bomo privabili v naš dom občutek pomladi. Na sprehodu lahko naberemo veje navadnega ali rumenega drena. Kdor ima na vrtu okrasne grme, kot so forsitija, nepozebnik, japonska kutina, nekatere vrste brogovit in drugi, bo šopke lahko še popestril z močnimi barvami cvetov.
Lep prizor bomo ustvarili tudi z golimi vejami grmov, ki imajo pozimi obarvano skorjo, kot sta vrba beka in navadni (rdeči) dren, pa tudi drobni grmički borovnic. Te veje bodo pognale listke, ki bodo teden ali dva vnašali svežino v naše prostore.
Razumljivo, da siljene veje ne bodo cvetele tako bujno, z enako velikimi cvetovi, kot bi sicer pomladi, saj gre vendar za siljenje. Zato bodo primerne tudi kot dopolnitev šopkov z drugimi vrstami gojenega rezanega cvetja.
Rezanja vej za siljenje se lotimo z ostrimi škarjami za obrezovanje. Izberemo veje, kjer je rast pregosta; odrežemo nekje med 60 in 90 cm dolge veje ter jim pristrižemo kratke poganjke na spodnjem koncu, ki otežujejo razporeditev v vazi. Pred umestitvijo v vazo veje prikrajšamo s poševnim rezom še za kak centimeter, konec veje rahlo potolčemo s kladivcem in tako olajšamo vpijanje vode.
Vode v vazi naj ne bo več kot nekaj prstov visoko, menjavamo jo na dva ali tri dni. Prve dni naj šopek stoji v poltemnem, hladnejšem prostoru, da se prilagodi novemu okolju, pa tudi pozneje ga ne postavimo na močno osvetljeno mesto ali blizu ogrevala. Če katere od vej ne bodo zacvetele, jih pač zamenjamo z novimi. Zimski meseci so dolgi in veje, ki jih bomo narezali pozneje, bodo pač vzcvetele hitreje.
Šopki iz siljenih vej imajo še eno prednost pred kupljenimi šopki iz cvetličarn: vsak dan bomo lahko spremljali brsteče popke in razvoj novih cvetov!
Fotografije: Shutterstock
