»Rad bi spodbujal navdušenje nad življenjem – pokazal, da smo del nečesa večjega. Da je v vsakem izmed nas svetloba, ki samo čaka, da jo odkrijemo,« o svojem delu pove Klemen Orešnik, multidisciplinarni umetnik, ki ustvarja pod znamko SuryaRay Lab. V sklopu te združuje različne plati ustvarjanja, od zvočnih popotovanj do slikarstva in svetil.
Klemen Orešnik je umetnik, ki naravo ne le opazuje, temveč z njo živi. Njegova ustvarjalna pot se je začela z grafičnim oblikovanjem, kjer se je naučil natančnosti in pozornosti do detajlov. Pri dvajsetih se je pobliže spoznal s tako imenovano »sveto medicino«, ki jo poznajo različne kulture po svetu, in stopil na pot močne osebne preobrazbe. Prej je svet videl v odtenkih sivine, potlej pa je začel slikati tudi z barvami. Slike so postale medij, s katerim prevaja pozabljene modrosti in zakone narave. Oblikovala se je znamka SuryaRay Lab, ki ima več segmentov: Vision predstavlja slikarstvo, Lamps svetila, Echos pa intuitivna zvočna popotovanja – neke vrste glasbene meditacije, ki Klemna spremljajo že od sedemnajstega leta, vzporedno z risanjem.
Ideja o oblikovanju ročno izdelanih unikatnih svetil se mu je porodila na sprehodu po gozdu, ko se je v življenju soočal z največjimi izzivi. »Pri ustvarjanju lučk me je navdahnila predvsem raznolikost lesa – to, da je vsak kos drugačen. Mene hitro mine, če se stvari ponavljajo, zato mi je ta pestrost izjemno blizu. Prav raznolikost me je pripeljala do spoznanja, da obstajata potreba in zanimanje za tovrstna, unikatna svetila. Ljudje jih začutijo, meni pa njihovo ustvarjanje predstavlja nekaj res lepega. Že s samim slikanjem sem počasi gradil svojo znamko, čeprav takrat še ni bila jasno definirana. Čutil sem, da ne želim biti samo slikar – da je moja ustvarjalnost širša,« pove ustvarjalec.
Vsaka svetilka je zgodba zase. Les zanje najde v gozdu, med naplavinami ali med odpadnimi kosi, ki bi jih drugi zavrgli. Kot pove sam, rad reciklira materiale, ki bi sicer končali na odpadu. Zadnje čase vse pogosteje rokuje z oljko, saj njegova partnerica prihaja s Korčule, kjer je tega lesa v izobilju. Največji izziv je prav nepredvidljivost vsakega kosa lesa – včasih je že načet, drugič poln nepravilnosti. Za vsako svetilo je treba vsakič znova ugotoviti, kako bo najbolje funkcioniralo, kje bo svetloba, kako bo viselo. Pomemben del lučke je rižev papir – ta doda tisti »magical touch«, zaradi katerega vse skupaj deluje kot kokon, kot svetlobna buba.
Ko govori o prihodnosti, se v njegovih besedah čutita mir in vizija. »Moj namen je prevajati nevidne sfere našega obstoja – zakone in sile, ki delujejo v ozadju, a jih redko opazimo. Skozi umetnost želim v ljudeh prebuditi občutek, da je življenje čarobno, kompleksno ter povezano z naravo in kozmosom,« pojasni Klemen in doda, da bi v prihodnosti rad razširil svojo ekipo z namenom, da bi se sam lahko bolj posvetil razvoju novih svetil – morda z uporabo lokalno pridelanega papirja namesto riževega. Njegov dolgoročni cilj je ambiciozen: ustvariti svetilo, ki bi sijalo brez elektrike – z uporabo bioluminiscentnih lastnosti narave, kot jih poznamo pri planktonu, gobah ali kresničkah:
»To bi bil čudovit način, kako umetnost, naravo in tehnologijo povezati v eno samo živo svetlobo. Verjamem, da bi lahko nekoč s pomočjo znanosti in umetnosti razvili svetilo, ki bi svetilo brez elektrike – nekaj, kar bi lahko bilo posebej dragoceno v tistih delih sveta, kjer elektrika ni dostopna.«
Poleg tega si želi sodelovati z arhitekti in notranjimi oblikovalci, da bi svetila postala integralni del prostora – ne le dekoracija, ampak »živi dih doma«. »Če bi moral povzeti svoje poslanstvo,« konča Klemen Orešnik, »bi rekel: želim spodbujati navdušenje nad življenjem. Pokazati, da smo del nečesa večjega – da je svetloba vedno tu, tudi ko je ne vidimo.«
Več >>> SuryaRay Lab
