Kobeiagi kilims: ženska moč v podobi tradicionalnih preprog

V zgodbi, imenovani Kobeiagi kilims, sta moči združili arhitektka Ivana Blaž in ilustratorka Nina Mršnik, dve ustvarjalni duši, ki sta obudili že skorajda pozabljeno bošnjaško tradicijo ročno tkanih preprog, imenovanih tudi čilim, in ji vdahnile kanček sodobnosti. Od kod ime Kobeiagi? Izvira iz priljubljene balkanske besede kobajagi, ob Ivaninih spominih na otroške dni pa je tako nastal Kobeiagi.

0

Dekleti sta se spoznali med študijem v Benetkah, kjer se je med cimrama spletlo tesno prijateljstvo. To ni uplahnilo tudi po tem, ko je Ivana študij arhitekture nadaljevala v Barceloni, Nina pa je svoje znanje ilustracije nadgrajevala v Londonu. Njuna pot se je ponovno združila prav v Ljubljani, kjer sta se pridružili oblikovanju interierja v Gostilni dela, ki je požel številne nagrade. Sklenili sta, da v negotovem oblikovalskem svetu in poklicu najdeta nove izzive, ob številnih zamislih pa sta prišli na idejo o ročno tkanih preprogah – čilimih.

Čilimi so tanke preproge, ki se od ostalih razlikujejo po značilnem tipu tkanja. Gre za mehke preproge, ki se lahko preobrazijo v tapiserije, tkane odeje in drugo.

»V Bosni so čilimi stoletja dolga tradicija, po nekaterih virih naj bi jih na Balkan prinesli Turki, spet drugi so prepričani, da njihove korenine segajo še dlje v preteklost. Čilim je dekle dobilo za doto ob poroki, na njem so bili vzorci, ki so ponazarjali različne pomene, od plodnosti do sreče. Moja babica je izdelovala čilime, saj je bilo to pred vojno zelo običajno, po vojni vihri pa so številni opustili to dejavnost. S tem je dolgoletna tradicija pričela izumirati. Z Nino sva se nekoč potikali po Bosni in bili nad čilimi tako navdušeni, da sva jih želeli naročiti. Za domov. Tako sva iskali nekoga, ki bi najino željo uresničil, vendar nisva našli nikogar, ki bi izdeloval nove čilime. Ljudem so se zdeli staromodni, nama pa je bil izziv, da tradicijo oživiva.  Po letu iskanja sva le naleteli na skupino žensk v kraju Visoko v Bosni. Številnim je bolj znan po bosanskih piramidah. Te ženske šivajo in ustvarjajo, predvsem za protokolarna darila, vendar dela ni bilo veliko. Našle smo skupno frekvenco, najini sodobni vzorci pa so bili tudi njim v nov izziv,« pripoveduje arhitektka Ivana. Odločili sta se, da nekatere tradicionalne vzorce obdržita, spet drugim pa vdahneta bolj sodoben in trendovski videz, primeren za sodoben čas. Vsak izdelek je plod ročnega dela in zato unikat.

Preproge so izdelane iz volne, izdelava največje (3 x 2m) pa lahko vzame tudi pet ali šest tednov. Odvisno od priprave materiale. »Celotno ekipo sestavljamo ženske, zato imajo tudi naši čilimi ženska imena. Za vsakim kosom je zgodba, zgodba posameznice, katero sva pri ustvarjanju vzorca imeli v mislih. Razmišljava o prijateljicah, družinskih članih, bližnjih, sodelavkah. O tem, kaj bi bilo tej osebi blizu. Najini izdelki torej niso le trendovski, temveč v sebi nosijo tudi človeško noto,« pojasni Ivana.

Podjetje, ki je v poslovne vode zaplulo pred dobrimi štirimi leti, deluje s poslanstvom ohraniti večstoletno tradicijo, kar so prepoznali tudi uporabniki spletne platforme Kickstarter, ki so projekt ob začetkih podprli. »Sredstva za prvo kolekcijo sva zbirali na Kickstarterju, ta nama je pomagal tudi pri začetni prepoznavnosti. Ljudje se vedno bolj zavedajo posledic masovne izdelave in potrošnje, zato je trajnost vse večja vrednota. Vse več je kupcev, ki prisegajo na izdelke z dolgim rokom trajanja. Čilimi so brez dvoma takšni. Prenašajo se iz generacije v generacijo, v delavnici imamo tudi takšne, stare več kot sto let,« razloži oblikovalka. S pomladjo bi morali na trgu predstaviti novo kolekcijo, ki so jo navdahnili otroci, saj sta obe oblikovalki v tem času postali mami.

Pri velikosti in izboru barv se v veliki meri prilagajajo naročniku, zato lahko ob naročilu vsak izrazi svoje želje. Njuna znamka je že pred časom postala prepoznavna tudi onkraj slovenskih meja, k temu pa je prispevala tudi udeležba na številnih mednarodnih sejmih, med drugim v Milanu, Koebenhavnu, Parizu in na Norveškem.

Fotografije: Ada Hamza, Luka Kaše

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *