Na robu vaškega jedra stoji prenovljena stanovanjska hiša s pripadajočim gospodarskim poslopjem, ki v svojih temeljih sega v leto 1800. Velik potencial je v njej prepoznala mlada družina, ki je s prenovo poskrbela, da se objekt z novo podobo ne vsiljuje v kontekst gorenjske vasice, temveč vanjo umirjeno vstopa s tem, da oživlja zgodbo preteklih časov in jo z velikim spoštovanjem prevaja v sodobni čas.
Hiša, ki se nahaja v vasici Rateče, le lučaj stran od Kranjske Gore, je bila skozi čas deležna številnih adaptacij in dozidav, njena nova lastnika pa sta ob nakupu v njej videla velik potencial. Takrat je bila hiša razdeljena na tri ločena stanovanja – po eno v vsakem nadstropju. Objekt sam po sebi ni bil zaščiten, zato pa se nahaja v območju kulturno zaščitenega vaškega jedra, kar je pomenilo obvezno usklajevanje posegov z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Smernice so narekovale tudi uporabo naravnih materialov, zadržano barvno shemo in spoštovanje tradicionalnih proporcev fasade.
Tlorisno hiša obsega približno 270 m² v treh etažah: pritličje, prvo in drugo nadstropje. V pritličju si je družina uredila lastno domovanje, v prvem nadstropju pa so se oblikovale tri dvoposteljne sobe, vsaka z zasebno kopalnico, ena pa ima tudi manjšo kuhinjo. V zgornjem nadstropju je apartma, ki služi potrebam lastnikov, v prihodnje pa bo najverjetneje na voljo gostom. Na parceli stoji še gospodarsko poslopje, ki skupaj z dvoriščem tvori intimno notranje dvorišče – značilno prostorsko ureditev vaških domačij 19. stoletja.
Prenova je zahtevala obsežen poseg v konstrukcijo in notranjo razporeditev prostorov ‒ demontaža obstoječega pohištva, talnih oblog, ploščic, nenosilnih sten, vseh oken in vrat, deloma tudi izolacije in celotne strešne konstrukcije z zgornjega nadstropja. Odstranili so tudi balkone, ograje, stopnišča in dimnike. Kljub obsegu prenove sta se lastnika odločila za spoštljiv pristop, pri čemer sta shranila leseno strešno konstrukcijo in jo na novo uporabila za izdelavo nekaterih kosov pohištva.
Spodnji del objekta se je minimalno povečal, z namenom pridobitve dodatne sobe. Hiša je dobila novo strešno konstrukcijo, izboljšano izolacijo, nova strešna okna in frčade, medtem ko so medetažno ploščo v prvem nadstropju ojačali in izdelali nove estrihe. V sklopu prenove so zamenjali električno napeljavo ter dodali toplotno črpalko in talno ogrevanje. Pri izbiri materialov je bila želja lastnikov jasna, z naravnimi materiali sta želela slediti dediščini lokalnega stavbarstva in okoliške narave. V ta namen sta izbrala masivna lesena zunanja in notranja vrata, pa tudi lesena okna. Les je mogoče opaziti še na fasadi, kjer se macesen dopolnjuje s klasičnimi ometi.
Tudi v notranjosti prevladujejo naravni materiali. Ometane stene se dopolnjujejo s hrastovim parketom, v kopalnicah pa sta se lastnika odločila za sodoben pristop brez ploščic, ki poudarja taktilnost materialov. Z nakupom objekta sta lastnika prevzela tudi večino obstoječega pohištva in opreme. Del predmetov sta ohranila in restavrirala, nekatere kose podarila, nekaj pa jih je žal končalo med odpadom.
Na drugi strani dvorišča stoji prenovljeno gospodarsko poslopje. Spodnji zidani del je bil med prenovo delno izoliran, na novo sta uredila tudi del betonske medetažne plošče. Prav tako so zamenjali strešno konstrukcijo in poskrbeli za novo fasado, ki se vizualno ujema s tisto na glavni hiši. Dodali so zunanje stopnice z lesenim gankom, ki smiselno dopolnjujejo vaško tipologijo. Objekt trenutno služi kot delavnica in shramba, a ponuja potencial za nadaljnje preureditve.
