Tim Zupančič je mladenič, ki mu rokovanje z lesom ni tuje. V resnici mu je bila ljubezen do lesa položena v zibelko, saj zastopa že četrto generacijo mizarjev v družini. Velik del znanja je tako pridobil iz dolgoletne družinske tradicije, tako od dedka in očeta kot od mame, odločitev, da se v lesni smeri tudi formalno izobrazi, je bila tako povsem organska.
Tim je prišel v stik z lesom že v otroštvu, saj prihaja iz družine z dolgoletno tradicijo rokovanja z lesom. Za predstavnika že četrte generacije mizarjev je bilo tako povsem jasno, da bo tudi njega življenjska pot zanesla v tej smeri. Prve izkušnje z lesom je pridobival v delavnici očeta in dedka, pred njima pa je z lesom rokoval že njegov pradedek. O tem, kako tesno je družina povezana z lesom, govori tudi dejstvo, da je njegova mami inženirka lesarstva, ki ustvarja intarzije iz furnirja. Prav ona je tista, ki je Timu predstavila bolj ustvarjalno plat poklica, medtem ko sta velik del znanja in izkušenj nanj prenesla dedek in oče.
Delo z lesom ga je tako navdušilo, da se je odločil nadaljevati v tej smeri tudi poklicno. V ta namen se je vpisal na Srednjo lesarsko šolo v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje četrti letnik programa Lesni tehnik. Prav ob vpisu na srednjo šolo pa se je začela oblikovati tudi njegova lastna znamka, ki ji je iskrico prižgala lučka Iluzija – to je Tim izdelal v prvem letniku. Izdelek je bil deležen odličnih odzivov, vse odtlej pa z vsakim natečajem in z vsako razstavo Timova zbirka izdelkov postaja vse večja in vse bolj kompleksna.
Na sejmu Ambient se je predstavil z lepotilno mizo, za katero je idejo dobil pri predmetu Materiali v lesarstvu (op. pri profesorici Gabrijeli Dolenšek). »Pri predmetu smo dobili nalogo narediti izdelek in poleg njega tudi spletno stran o izdelku in o doslej izdelanih izdelkih. Ideja se mi je porodila pri iskanju inspiracije za večje mizice. Na začetku je bila ideja samo mizica, nato pa sem si zaželel tudi predale. Na koncu sem mizici dodal še ogledalo. Tako je nastala ličilna mizica. Da bi mizica izgledala bolj elegantno, sem zunanjost mizice izdelal tako, da sem predale naredil bolj skrite ter jim dodal zlate ročke,« o kosu pohištva pove Tim.
Mizica je narejena iz masivnega češnjevega lesa. Kot pojasni Tim, mu je izdelava vzela ogromno časa, mizico pa je izdeloval po pouku v domači delavnici: »Intenzivno sem delal več kot mesec dni. Delo mizice ni bilo le fizično, vendar sem moral najprej idejo za mizico narisati, pripraviti material, nato pa se je delo v delavnici z izdelavo sploh začelo.«
Pri postopku izdelave je naletel na vrsto izzivov, največjega mu je predstavljala prav izdelava zaokroženih vogalov z valovito površino. Ni želel, da bi bili predali takoj vidni, zato je precej časa posvetil tudi temu, kako umestiti bolj skrite oz. manj opazne predale. Ni želel, da bi bilo prostora med licem in predalom preveč.
S tolikšnim navdušenjem in dolgoletno družinsko tradicijo v zaledju Tima čaka še nadvse produktivna prihodnost v lesarskih vodah. Kot pove, bi še naprej rad rastel in širil svojo osebno znamko, tudi s pomočjo natečajev in tekmovanj. »V prihodnosti si želim sodelovati na natečajih in tekmovanjih, ki spodbujajo mojo ustvarjalnost in spretnosti. Dobrodošle pa bodo tudi kakšne sejemske razstave. Poleg natečajev in razstav si želim v domačem podjetju pomagati strankam, saj imajo vedno kakšne nove izzive, ki jih je treba realizirati. Včasih je lažje priti do zaključka, včasih pa težje, vendar je na koncu vedno najboljša reklama zadovoljna stranka,« pove mladenič za zaključek.
