Stare hiše niso zgolj zidovi. So tihe kronike vsakdanov, zgrajene iz ponavljajočih se gibov rok, letnih časov in družinskih ritmov. V njihovih stenah se nalaga sled časa, zato vsaka plast spregovori o življenju, ki je nekoč smiselno zapolnjevalo prostor. A prav ta zgoščenost zgodovine sčasoma postane omejitev. Ti prostori danes pogosto ne zadostujejo več sodobnim bivanjskim vzorcem in odnosu do svetlobe, odprtosti in povezovanja z vrtom. Kako torej v arhitekturo z začetka minulega stoletja vplesti sodoben ritem življenja, ne da bi pri tem izbrisali njeno zgodbo? Projekt Ofis arhitektov je namreč prav to, subtilna dopolnitev, zavesten kontrast, ki še bolj poudari prvotno podobo obstoječega objekta.
V predmestju Ljubljane, v naselju meščanskih vil, lahko občudujemo sodoben pristop k prenovi, ki je plod zglednega sodelovanja med naročnikom in arhitekti. Hibrid prvotne modernistične vile iz 30. let minulega stoletja in njenega sodobnega podaljška, lahkotnega paviljona, ki jo z mehkimi krivuljami povezuje z vrtom. A prvotno stanje je bilo daleč od tega, stoletje stara hiša pa daleč od nekdanjega sijaja.
Hiša, prvotno zasnovana kot kompaktni kubični volumen z zadržanimi modernističnimi detajli, je med samoiniciativno prenovo v 80. letih izgubila velik del svoje prvotne arhitekturne jasnosti. Dodali so ji poševno streho, spremenili okna in zunanje stopnice ter jo obdali z različnimi priložnostnimi prizidki, kar ji je odvzelo velik del nekdanje elegance.
Prva faza prenove je bila zato usmerjena v ponovno vzpostavitev izvornih arhitekturnih kvalitet vile. Poševna streha je bila odstranjena, s čimer so se ponovno vzpostavila razmerja modernističnega kubusa. V naslednji fazi pa so se lotili oblikovanja podaljška hiše, paviljona, ki notranjost povezuje z vrtom. Njegova mehka, organska forma ne posnema izvorne arhitekture, temveč jo dopolnjuje in z zavestnim kontrastom dodatno poudari modernistični značaj vile.
V novonastalo »skulpturo« so umestili jedilnico, medtem ko je bila osrednja ambicija projekta ponovno povezati hišo z obsežnim vrtom. Ta je namreč več kot dvakrat večji od tlorisne površine objekta. Pomembna višinska razlika med pritličjem in vrtom je postala prostorski generator zasnove. Namesto uporabe klasičnih teras ali stopnišč je bil prizidek zamišljen kot neprekinjeno prostorsko zaporedje, ki posreduje med notranjostjo hiše in krajino.
Prizidek je oblikovan kot krožni galerijski trakt, ki hkrati deluje kot razširitev bivalnega prostora in kot vrtni paviljon. Ta križno zasnovan hodnik delno objame vrt ter oblikuje umirjen notranji atrij, obenem pa postopoma vodi gibanje iz hiše proti odprti krajini. Poseg reinterpretira klasične modernistične teme ‒ arhitekturno promenado, rampo, transparentnost in prosti tloris ‒ skozi sodobno prostorsko gesto.
Ob krožni poti se stebriščni hodnik na dveh mestih razširi in ustvari različne prostorske situacije. V zastekljenem delu se dvignjen bivalni prostor poveže z izvorno hišo in prizidkom. S tem ko se približa zelenici, pa se struktura povsem odpre v vrtni paviljon, ki ga definirajo zgolj stebri in zavesa.
- Biro: OFIS arhitekti
- Avtorji: Rok Oman, Špela Videčnik, Janez Martinčič, Andrej Gregorič, Barbora Kubíčková, Sara Carciotti, Filomena Zegarelli, Mariangela Fabbri, Agnieszka Sukienniczak, Chiara Girolami, Elisa Ribilotta, José Navarrete Jiménez, Katharina Felix, Ariane Micard
- Lokacij: Ljubljana
- Začetek gradnje projekta: 2018
- Projekt zaključen: 2024
- Hiša – neto tlorisna površina: 280 m²
- Zimski vrt: 34 m²
- Zunanji paviljon: 73 m²
- Gradbene konstrukcije: Milan Sorč, PA projekt
Fotografije: Tomaž Gregorič, Janez Martinčič
