Revija Forbes je mlado umetnico Aljo Horvat, ki nas je skupaj s partnerjem Nikom gostila v svojem stanovanju, že leta 2020 uvrstila na seznam 30 najperspektivnejših evropskih umetnikov in kulturnikov v kategoriji do 30 let. In kakšen je njun dom? Ujeli smo ju, tik preden sta ga prodala, in tako nam je za las uspelo zabeležiti njuno kreativnost. Obisk je vsekakor presegel naša pričakovanja.

Alja in Niko, ki po poklicu spadata v sfero kreativnosti in umetnosti, sta odlična predstavnika generacije Z. Kot družbeno odgovorna in okolijsko ozaveščena nista le potrošnika, zato njuna ustvarjalnost in projekti, ki jih delita na družbenih omrežjih, upravičeno spodbujajo zanimanje med podobno mislečimi. Zanimivo je, da obiskano stanovanje ni bila njuna prva nepremičnina. Najprej sta kupila in uredila hišo, potem pa sta šla v stanovanje. Kot je povedala Alja, sta želela nazaj v center mesta. Zato sta hišo, ki sta jo kupila v tretji gradbeni fazi in dokončala, kmalu prodala. »Nekako sva v tisti hiši ugotovila, da si želiva nazaj v center. Od nekdaj sem si želela staro meščansko stanovanje, torej visoke strope, pa življenje v centru mesta. A sva kar nekaj časa iskala stanovanje in potem našla točno to, kar sva iskala.«

Stanovanje, ki se nahaja v spomeniško zaščiteni stavbi iz leta 1896, je že imelo prenovljene celotne inštalacije, tako da sta se Niko in Alja sama lotila le vizualne prenove prostora. Delo je steklo, vmes se s pridobivanjem znanja in prakse nista odpovedala ne perfekcionizmu ne potrpežljivosti. Kot sta povedala, večjih omejitev ni bilo, razen tega da sta v stanovanju živela med prenovo. »Zato sva se pri prenovi med sobo in sobo tudi nekaj naučila,« pravi Niko in dodaja, da si je bilo treba na začetku za vsako delo vzeti ogromno časa, na koncu, ko sta delala zadnjo sobo, pa je šlo zelo hitro, ker sta bila že utečena. »Sva že vedela, kaj morava narediti, da stvar poteka gladko in hitro,« razlaga.

Stanovanje, ki nosi močen pečat stanovalcev, se je razvijalo z njima in onadva z njim. Njegova najbolj izstopajoča značilnost je bil originalni parket, ki sta se ga lotila najprej. Sama sta ga obnovila: zbrusila in znova polakirala. Prav želela sta, da še naprej škripa, tako kot je včasih. »Zdaj malo manj škripa, kot je sicer, ampak nama je všeč, da se ohranja ta kulturna dediščina,« razlaga Alja.

Sama sta izvedla tudi štukature. »Za štukature sva se odločila predvsem zato, ker imamo tudi v stavbi na hodniku zelo lepe, bogate štukature. Jaz sem sicer hotela še malo bolj bogate, ampak jih je pri nas zelo težko dobiti,« pravi Alja, medtem ko Niko pove, da je bilo delo kar kompleksno, zato na začetku ni bil ravno navdušen. »Če gledamo iz tehničnega vidika, nobena stena v tem stanovanju ni ravna, kar pomeni, da je to predstavljalo kar veliki izziv pri nameščanju stenskih štukatur. Predvsem stropnih, ker pri stropu je vse še precej bolj izrazito in se vsaka napaka na stropu vidi. Poleg tega je strop visok 3,60 metra, kar pomeni, da je treba delati na višini. Če to delata le dva človeka, je izjemno naporno in težko,« razlagata.

Alji je bilo kot ilustratorki in oblikovalki stanovanje tudi eno veliko platno. Svojo ustvarjalnost oziroma ideje je predstavila na več načinov. »Torej, prva stvar, ki sem jo naredila za stanovanje, je bila preproga. Zamisel je bila, da bi nanjo umestila vzorec rož, da se počutiš, kot da se sprehajaš po travniku,« razlaga. Naslednja je bila postelja. Kot pravi, sta že imela posteljo, ki pa ji ni bila najbolj všeč, zato sta izdelala novo od samega začetka. »Jaz sem bila zadolžena za idejno zasnovo, torej neko vizualno zasnovo, Niko pa potem naprej za tehnično izvedbo,« pojasnjuje Alja.

Sledile so okrasne blazine, ki jih je naredila v sodelovanju s tujim podjetjem. »Jaz sem samo prispevala ilustracijo. Oni so naredili preostalo. Naredila sem tudi okrasno blazino za klopco,« pove in doda, da so njene ilustracije tudi na kavnih skodelicah in art printih.

Knjižna omara je adaptacija serijskega pohištva. Dodala sta ji štukature, druge ročaje in jo prebarvala.

Alja in Niko sta tudi velika ljubitelja bolšjih sejmov in rabljenih predmetov. Nekaj čudovitih vintage kosov, polnih šarma, sta našla na potovanjih. »Po navadi je tako, da ko greva na dopust, poiščem, ali lahko greva še na kakšne sejme in tam najdeva razno dekoracijo,« pravi Alja.

Čeprav sta si v slabih treh letih ustvarila sanjski ambient in sta mislila, da bosta tukaj ostala, imata zdaj že nove načrte: obnovo 100 let stare modernistične hiše. »Že preden sva začela iskati stanovanje, sva si želela hišo na točno določeni lokaciji. Ampak takrat ni bilo sredstev zanjo. Zdaj pa sva jo našla in se je vse poklopilo,« sklene Niko. Tako sta kreativca dobila novo platno in nov poligon za raziskovanje, ki ga bomo morda enkrat pokazali tudi v oddaji Ambienti.

Fotografije: osebni arhiv lastnikov