V naselju Koritno, le lučaj stran od Bleda, je v nastajajočem naselju enodružinskih hiš zrasla sodobna interpretacija družinskega doma. Arhitekturo so naročniki zaupali biroju Arhitekti Počivašek Petranovič, kjer so z upoštevanjem striktnih pogojev glede arhitekture, pozicije in volumna objekta ustvarili objekt neznačilne oblike, ki se vklaplja v vizualno celoto soseske.
Na robu rečno-ledeniške terase Save Dolinke, v naselju Koritno, le lučaj od Bleda, na nekdanjem travniku raste nova soseska. Ta se ponaša s krasnimi razgledi na kuliso Karavank na severu, medtem ko se proti jugu pogledi spočijejo na okoliški naravi. Novonastajajoča soseska ima jasno začrtane pozicije in oblike volumnov, upoštevati je treba tudi predpise glede naklona streh, višine slemena in materialnosti fasade ter izbora barv. A prav znotraj te jasne strukture se rodi hiša, ki si dovoli biti nekaj drugega: tiha, kompaktna, a presenetljivo razgibana.
Hiša v Koritnem se ne upira pravilom, temveč jih obrne vase. Dovoljena višina postane njen izraz, nenavadno sleme – njen podpis. Zidovi se dvignejo nekoliko nad streho, kot bi hoteli zaščititi notranjo intimo, hkrati pa pustijo, da svetloba mehko polzi po belih ploskvah. V tej navidezno preprosti gesti je nekaj skoraj umetniškega – arhitektura, ki ne išče pozornosti, ampak tiho sožitje.
Znotraj majhnega tlorisa se oblikuje funkcionalen družinski dom. Zaradi omejitve obsega hiše se prostor odpira v višino, ne v širino. Vhod je poglobljen, skoraj kot povabilo v zavetje, kjer se kuhinja in jedilnica razprostirata pod visokim stropom, obsijani z južnim soncem. Vonj po kavi, les, ki se svetlika v dopoldanski svetlobi, pogled na vrt – to je srce hiše. Pol etaže višje dnevna soba lebdi kot opazovalnica, a ostaja vizualno povezana z jedilnim delom. Med prostori ni vrat, le prehodi svetlobe in spremembe višine.
Beton na stropu, ki ostaja surov, svetle lesene površine v kuhinji, ki dihajo toplino. Dnevni kavč v zamolklo modri barvi, postavljen na dvignjen plato, deluje kot otoček počitka. Vse drugo je odeto v odtenke beline in sivine, tiho, skoraj prazno, a ne hladno. Praznina tu ni odsotnost, temveč prostor za življenje.
Vidno stopnišče je kot nit, ki povezuje celoten objekt v enovito zgodbo. Po njem se vzpnemo proti spalnim prostorom v mansardi, kjer se svetloba razliva skozi manjša okna, filtrirana in mehka. Stopnišče vodi tudi v polklet, kamor so umaknili servisne prostore. Tudi sicer so arhitekti poskrbeli za dinamično členitev prostora, bodisi z odmiki, platoji in vdolbinami, ki ustvarjajo občutek gibanja v prostoru.
Fasada je izčiščena, kot podoba interjerja, a prav v tej enotnosti se skriva njen čar. Dinamiko na beli površini ustvarjajo sence in odprtine na različnih višinah, globinah ter v različnih velikostih ‒ razporejene glede na poglede, ki jih uokvirjajo, in osončenje ter uporabnost. Izhod na vrt je poglobljen, medtem ko kuhinjsko okno lovi južno sonce in višinsko preprečuje poglede s ceste, vogalno okno v dnevni sobi usmerja pogled med bodočimi sosednjimi objekti. Streha je zakrita s stenami, kar poudari kubično oblikovan objekt.
Hiša v Koritnem ne želi izstopati, temveč se želi vklopiti. Iz predpisanih oblik zraste nekaj osebnega, mehko in tiho kot dih. In ko v popoldanski svetlobi njene stene zasijejo ob kulisi okoliških hribov, se zdi, kot bi govorile o tem, kar je v arhitekturi najlepše – svoboda, ujeta v red.
- Arhitekturni biro: Arhitekti Počivašek Petranovič
- Avtorji: Davorin Počivašek, Urban Petranovič, Jernej Borko, Petra Hribar Markelj, Monika Kobal
- Lokacija: Koritno, Bled, Slovenija
- Uporabna površina: 190 m2
Fotografije: Urban Petranovič
