»Za vsakim uspešnim moškim stoji še bolj uspešna ženska,« med pogovorom izpostavi Rok Skele, ki ga je prav soproga spodbudila, da je začel pisati lastno zgodbo izdelave lesenega pohištva. Ta je, kot ne skriva, polna vzponov in padcev, marsikdo pa bo v njej našel dobršno mero navdiha in morda celo spodbudo, da tudi sam zaviha rokave in se loti dela.
Vse skupaj se je začelo s potrebo po izdelavi pohištva za družinski dom. S soprogo sta namreč na Barju kupila starejšo hiško, ki pa jo je bilo treba opremiti. Zato se je Rok Skele odločil, da sam zaviha rokave in se loti dela. Za to je uporabil kar stare deske, ki so poprej služile kot gradbeni oder, iz njih pa je izdelal čudovito mizo in celo drsna vrata. Njegove mojstrovine niso ostale neopažene. Ko so tako na obisk prišli prijatelji, je postalo jasno, da se takšnih čudovitih kosov pohištva nihče ne bi branil. »In žena je dobila idejo, češ, zakaj pa ne bi delal pohištva,« o iskrici, ki je zanetila ogenj za začetek uspešnega podjetja za izdelavo lesenega pohištva, pove Rok.
Vse lepo in prav, a kaj ko je bil pohištveni sejem že čez pičlih dvajset dni. Marsikdo bi se ob tem premislil, vrgel puško v koruzo. A ne Rok. Ideja o lesenem pohištvu mu ni dala miru in tako se je lotil izdelave pohištva za sejem. Ni pa vedel, da je s tem začrtal tudi svojo prihodnost, saj je vse od tistega dne ta nezadržno povezana z lesom.
»Les mi je dal novo življenje. Začelo se je tako, da sem odprl podjetje za proizvodnjo lesenih izdelkov na pogorišču starega podjetja. V pičlih 20 dneh smo naredili pohištvo za sejem. Takrat sem sicer delal in živel v Beogradu in v pičlih nekaj dneh nam je uspelo narediti pohištvo in celotno znamko, s katero smo se nato predstavili na sejmu,« se spominja Rok.
Vendar se je spontani nagib po ustanovitvi lastne znamke izkazal za pravilnega in drznost se je izplačala. Sejem je bil uspešen, saj sta dobila številna naročila, ki jih je bilo treba realizirati. To pa ni bilo tako preprosto, pove izdelovalec lesenega masivnega pohištva: »Težava je bila v tem, da nisem imel delavnice. S prijateljem sva namreč delala kar v garaži na vsega 9 m2.«
A s skupnimi močmi jima je uspelo, z vsakim novim kosom pohištva in z vsakim novim sejmom pa se je uspeh znamke le še stopnjeval. Na trg so prodrli z industrijskim slogom pohištva, ki je bil tisti čas v vzponu. Z željo, da združijo hladne in tople materiale v harmonične pohištvene kose.
»Zakaj les? Ker je pohištvo že od nekdaj iz lesa, po drugi strani pa je les tisto, kar te poveže nazaj z naravo. Ti nudi stik z naravo. Ta toplina, ki ti jo da les, je nekaj neprecenljivega, predvsem ko gre za masivno pohištvo,« je prepričan Rok, ki še posebej rad rokuje s ponovno uporabljenim lesom, v angleščini znanem tudi kot reclaimed wood. Gre za les, ki nima le posebne estetske vrednosti, temveč je pomemben tudi z vidika trajnosti in recikliranja.
Ponovno uporabljen les je les, ki je svojčas že služil svojemu prvotnemu namenu. Morda kot tram v stari kmečki hiši ali v skednju, ali pa kot del medetažne lesene konstrukcije v stari meščanski hiši, dolga desetletja skrit pod obrabljenim tlakom. Ta les pogosto prihaja iz porušenih gospodarskih poslopij in lesenih skednjev, celo iz industrijskih objektov in ladij. Vsak kos pa nosi sled preteklosti – razpoke, patino, sledi žebljev – ki ga naredijo edinstvenega.
Prav zato je obdelava ponovno uporabljenega lesa drugačna kot rokovanje z doslej neuporabljenim kosom lesa. Sprva je zato treba les temeljito očistiti, pri čemer se odstranijo žeblji in vijaki, ter površino temeljito zbrusiti. Šele nato ga je mogoče uporabiti pri izdelavi novih pohištvenih kosov kot so jedilne in pisalne mize, kavne mizice in police ter drugi unikatni kosi, ki oblikujejo domovanje po meri uporabnika. Ker je vsak kos ponovno uporabljenega lesa unikaten zaradi edinstvene teksture in neponovljivih detajlov, pa tudi vsak kos pohištva postane funkcionalen spomenik preteklosti.
Uporaba obnovljenega lesa ima številne pomembne okoljske, gospodarske, estetske in kulturne prednosti. V oziru trajnosti je treba omeniti, da se ob uporabi ponovno uporabljenega lesa izognemo sečnji ter poskrbimo za recikliranje obstoječega materiala. Še več, s tem se znatno zmanjšajo emisije CO2, saj ta ostaja shranjen v lesu, hkrati pa se zmanjšajo emisije, povezane s sečnjo, žaganjem in transportom novega lesa. Poleg tega z vključevanjem ponovno uporabljenega lesa v oblikovalske projekte izkažemo podporo krožnemu gospodarstvu, saj namesto rušenja in uničenja tem kosom lesa poklonimo novo življenje, s čimer zmanjšamo tudi količino odpadkov na odlagališčih in potrebo po novih surovinah.
Tretjič, ponovno uporabljen les ima visoko arhitekturno in estetsko vrednost, ki izhaja iz njegove patine, edinstvenosti in zgodovine. Star les se namreč pohvali z unikatno lepoto, ki jo je čas oblikoval bolje, kot bi to storil katerikoli stroj. S tem pa ne dobite le uporabnega kosa pohištva, temveč v svoje domovanje povabite del zgodovine. Ne nazadnje pa uporaba ponovno uporabljenega lesa prispeva tudi k ohranjanju arhitekturne dediščine, kar ima poseben družbeni in kulturni pomen, zlasti v kontekstu obnove zgodovinskih stavb.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Fotografije: Ambienti, Shutterstock
Sponzorirana vsebina
