Naši predniki so živeli z naravo, zato se tudi danes drugače odzivamo na naravne materiale kot umetne. Drugače se počutimo v prostoru, kjer je prisoten les, ali v objektu, ki je zgrajen iz lesa. Les namreč pomirjujoče deluje na človeka, saj ga naše telo prepoznava kot njemu domačega. Kot material, ki nam je blizu že od samega začetka. Bivanje v objemu lesa pa pozitivno vpliva tudi na naše zdravje, kar se kaže z nižjimi vrednostmi krvnega tlaka in ravnmi stresa.
»Les kot naraven material mi je blizu že sam po sebi, obenem pa ima tudi prednosti pri gradnji, kot sta hitra in natančna gradnja, ne smemo pa pozabiti niti na bistveno boljše bivalno udobje in ugodje,« o pomenu lesa pri arhitekturi in oblikovanju interjerjev pove arhitekt Matej Gašperič, ki se podpisuje pod vrsto estetsko dovršenih in premišljeno oblikovanih domovanj s poudarkom na lesu. Vključevanje lesa v oblikovanje interjerja ni novost, čeprav so šele raziskave v zadnjem stoletju dokazale pozitiven vpliv lesa na zdravje in počutje človeka. Les namreč s svojo barvo, teksturo in vonjem bistveno pripomore k boljšemu splošnemu počutju posameznika, bolj subtilno pa vpliva tudi na njegovo zdravje. Študije so pokazale, da prisotnost lesa v prostorih posredno znižuje raven stresa, raven krvnega tlaka in srčni utrip. Les v učnem okolju vpliva tudi na najmlajše, saj izboljša njihovo koncentracijo in splošno počutje. V Sloveniji imamo vrsto vrtcev z lesenim interjerjem, ki so dober primer tega. Izsledki raziskav prav tako kažejo, da pristnost lesa v delovnem okolju bistveno izboljša produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih. Les v prostoru lahko vpliva na kakovost zraka, saj posamezne vrste lesa pripomorejo k regulaciji vlažnosti, s tem pa tudi k boljšemu počutju med štirimi stenami in boljšemu spancu. Nič nenavadnega. Les namreč v nas vzbuja občutek topline in domačnosti, saj so naši predniki stoletja živeli obkroženi z naravo in lesom.
Les, arhitekt narave v naših domovih
Matej Gašperič ob tem omeni še eno pomembno lastnost lesa; njegovo obnovljivost. »Les kot gradbeni material se proizvaja sam, sam raste. Predelava iz njegove surovinske oblike v konstrukcijsko je enostavna in energijsko razmeroma nepotratna. Gradnja je hitra in manj obremenjuje okolje, objekti, grajeni z lesom, so energetsko bolj učinkoviti, pa tudi bivanje v takih objektih je prijetnejše,« pojasni sogovornik.
Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi, posledično je les prisoten na vsakem koraku – kot lokalen material tako predstavlja najbolj trajnostno izbiro pri gradnji. Gradbeništvo je panoga, ki ima na okolje negativen vpliv, bodisi zaradi potratnosti virov bodisi zaradi težav z njihovim recikliranjem. Tudi za okolje so brez dvoma najboljši naravni materiali, ki so dostopni in prisotni na samem območju. Tako je bilo že skozi zgodovino, ko so si naši predniki zgradili bivališča iz materialov, ki so jim bili blizu, na dosegu rok. Nasprotno danes pri gradnji nekateri še vedno prisegajo na porabo energetsko potratnih materialov, pri katerih se porajajo tudi težave z razgradnjo po koncu njihove življenjske dobe.
Les kot gradbeni material ne ustvarja, temveč skladišči CO2
Samo proizvodnji cementa gre po študijah sodeč pripisati kar 8 odstotkov globalnih izpustov ogljikovega dioksida (CO2). Za razliko od njega je vpliv lesa na izpuste toplogrednih plinov ravno nasproten. Les s fotosintezo skladišči CO2 v fazi uporabe konstrukcije, kar pomeni, da dokler je konstrukcija postavljena, se plin skladišči v njej. Nasprotno pa se v primeru armiranobetonske konstrukcije v procesu proizvodnje, transporta in vgradnje sprosti približno tona CO2 na tono armiranega betona. Velika prednost uporabe lesa je tudi ponovna uporaba oziroma reciklaža, saj gradbeni materiali predstavljajo veliko breme za planet, ko pride do rušenj objekta. Z uporabo naravnih materialov v procesu gradnje tako bistveno bolj prispevamo k varovanju okolja in virov – to velja med gradnjo in ob koncu življenjske dobe stavbe.
Številni so prepričani, da so lesene stavbe oziroma konstrukcije manj obstojne od drugih gradbenih materialov, a to ne drži. »Les resda za sabo potegne nekaj omejitev, ampak z znanjem in izkušnjami je mogoče te omejitve preseči. Les zaradi svojih specifik zame zato nikoli ni predstavljal ovire pri arhitekturnem načrtovanju,« ob tem Matej Gašperič navede nekaj zakonitosti, ki jih je pri projektiranju lesenih objektov treba upoštevati. Pri načrtovanju lesene konstrukcije je ključnega pomena, da les zaščitimo pred vlago, ki je največji sovražnik trajnosti lesenih elementov. Pri tem se je treba zanesti na nekatere arhitekturne in gradbene rešitve, kot so primerni napušči strehe, ki fasado in lesene elemente ščitijo pred dežjem, ali preprečevanje neposrednega stika s tlemi. Na tržišču je mogoče najti tudi kopico rešitev za dodatno zaščito lesa, bodisi z naravnimi premazi, kot je borova smola, ali termično modifikacijo lesa.
Študije potrjujejo: lesena gradnja je dolgoročno varčnejša, energetsko učinkovitejša in hitrejša
Les je kot konstrukcijski material tudi odličen toplotni izolator, dodatna izolacija pa le še poviša njegovo toplotno izolativnost. Zaradi tega so toplotni mostovi v lesenih objektih redki, k temu pa pripomore tudi difuzijsko odprta stena lesenih skeletnih objektov, ki z uravnavanjem vlage v prostoru preprečuje nastanek plesni. Vlaga v lesenih objektih je bistveno bolj konstantna in nikdar ne pade pod 40 %, kot se to dogaja v objektih, zgrajenih z drugimi gradbenimi materiali. O tem priča tudi študija Energy Efficiency and Thermal Performance of Wooden Houses (Energetska učinkovitost in toplotna izolativnost lesenih hiš) iz leta 2017, ki se je osredotočila na ekonomski vidik lesenih objektov. Avtorja študije, dr. Peter R. Collins in dr. Emily J. Hart sta ugotovila, da so začetni stroški v primeru lesene gradnje resda višji, a so dolgoročni prihranki zaradi nižjih stroškov vzdrževanja in boljše energetske učinkovitosti bistveno večji. Poleg tega je študija izpostavila še druge prednosti lesene gradnje, ob bolj okolju prijazni gradbeni praksi (nižje emisije CO2 in manjša poraba energije) tudi nižje stroške transporta in bistveno krajši čas gradnje, kar zmanjšuje stroške dela in zamude na gradbišču. To poudari tudi Matej Gašperič, ki pove, da lesena gradnja zahteva bistveno več premisleka vnaprej, je pa proces gradnje zato toliko hitrejši in bolj predvidljiv. Čas gradnje lesene hiše (klasična skeletna gradnja) je lahko vsega dva, tri mesece, saj je objekt pogosto postavljen v le nekaj dneh, zahvaljujoč prefabricirani gradnji. Gradnja opečnate hiše je bistveno daljša, saj zahtevajo posamezne faze potreben čas sušenja in strjevanja.
Les ni le gradbeni material – je temelj za zdravo in spodbudno življenjsko okolje
Morda najpomembnejši argument pa je kakovost bivanja. Les nam je blizu, zato se v njegovi bližini dobro počutimo. To potrjujejo številne študije, ki so jih raziskovalci opravili v zadnjih letih. Te so pokazale, da bližina lesa zmanjšuje stresni odziv našega telesa, poleg tega pa les številni povezujemo s toplino in domačnostjo, zato njegova prisotnost pozitivno vpliva na naše duševno zdravje. Uporaba naravnih materialov pri oblikovanju pomembno vpliva tudi na naše razpoloženje in splošno dobro počutje, na naše zdravje in kognitivno delovanje. Uporaba lesa v delovnem okolju namreč dokazano izboljša koncentracijo in splošno delovno učinkovitost, raziskave pa so dokazale, da tudi študentje in učenci v učilnicah z lesenim pohištvom dosegajo boljše rezultate. Prostori, v katerih so prisotni leseni elementi, so pogosto ocenjeni kot bolj spodbudni za ustvarjalnost in sodelovanje. Les v prostoru namreč predstavlja našo pristno vez z naravo ter v nas prebuja občutek miru, topline in povezanosti z izročilom prednikov.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Fotografije: Ambienti
Sponzorirana vsebina
