Oddaja Ambienti je svojo pot začela 19. marca 2016. V tem času je nastalo že 260 oddaj, voditelj Boštjan Romih pa jih je vodil kar 200. Ekipa je obiskala več kot 800 različnih objektov - od hiš, stanovanj in vikendov do skrbno urejenih vrtov, prenovljenih kmetij, skednjev ter reprezentančnih prostorov. Skozi leta se je oddaja razvila v pomembno platformo za predstavitev kakovostne arhitekture, notranjega oblikovanja in kulture bivanja ter postala prostor srečevanja idej, izkušenj in zglednih praks.
Zaupanje si je treba zaslužiti. V prvi sezoni oddaje Ambienti so nam vrata svojih domov odprli le redki. Danes nas vabijo v sodobne vile, na razkošne vrtove, v prenovljene skednje in protokolarne prostore, v katere vstopijo le izbrani.
Kaj pa arhitekti, notranji oblikovalci, krajinski arhitekti in strokovnjaki za prenovo? Kako vemo, da jim lahko zaupamo? Pomembno je, da poznamo njihovo delo, način razmišljanja in da izkusimo prostore, ki so jih že pomagali oblikovati. Tako gradimo zaupanje še pred prvim stikom. In prav to je vodilo oddaje: povezovati in utrjevati zaupanje, iz katerega se rodi kakovosten, ustvarjalen prostor, ki nam vsak dan polni dušo.
Deseto obletnico smo izkoristili za pregled sprememb v našem odnosu do prostora ter za razmislek o tem, kaj nam prinaša prihodnost. K pogovoru smo povabili strokovnjake na svojih področjih: arhitekta Mateja Gašperiča (biro Gašperič), ki stavi na individualno arhitekturo in partnerski odnos z naročniki; Petro Zakrajšek, vodjo večkrat nagrajenega biroja za notranje oblikovanje GAO arhitekti; doktorico Živo Deu, strokovnjakinjo na področju prenov; ter mlad dvojec Matica Škarabota in Aleša Žmavca iz biroja od-do arhitektura, ki raziskujeta prostor v vseh merilih – od urbanizma do oblikovanja pohištva.
Vsi soglašajo, da investitorji danes bolje razumejo, da arhitektura ni strošek, temveč dolgoročna vrednost. Kot pravi Gašperič: »Vedno več ljudi si želi presežka in razume, da je arhitekt partner na celotni poti do novega doma.« Takšni naročniki so gonilci razvoja na področju prostorskega načrtovanja, saj dobro informiran naročnik investira v kakovost, ne v povprečje. »Prav tu imajo poljudno-strokovni mediji izjemno vlogo. Popularizacija kakovostne arhitekture med najširšo javnostjo dolgoročno dviguje kulturo bivanja. Oddaja Ambienti je na tem področju eden ključnih akterjev.«
Premik je opazen tudi pri oblikovanju interjerjev, ki se je razvilo od preprostega umeščanja pohištva k celostnemu doživljanju prostora. Petra Zakrajšek pojasnjuje: »Oddaje, kot so Ambienti, povabijo gledalce v svet celostnega oblikovanja, kjer je osnova spoštovanje prostora ter pravilno oblikovanje volumna in svetlobe.« Pri opremljanju je oprema pomembna, a še pomembnejša je brezhibna konceptualna in čutna osnova: »Interjer je pot, so čustva, vonj, dotik, svetloba in seveda lepi kosi pohištva, v katere se zaljubimo in jih vzamemo za svoje. Dekor, tekstil in predvsem umetniška dela prostor personalizirajo ter mu dajejo sentimentalno vrednost. Da smo srečni vsak dan, da nas dom navdihuje in naredi vsakdan preprosto lep.«
Oddaja Ambienti je močno prispevala k zavesti gledalcev, k burjenju njihove domišljije in k normalizaciji sodelovanja s strokovnjaki. »S svojo dolgoletno zavzetostjo je vzpostavila platformo, ki presega zgolj predstavitveno vlogo. Njeno več kot desetletno kontinuirano udejstvovanje je nedvomno prispevalo tudi k izobraževalni vrednosti za gledalce, ki oddajo redno spremljajo,« pojasnjujeta Škarabot in Žmavc. Mlada generacija arhitektov in oblikovalcev je prek oddaje dobila tudi možnost profesionalno predstaviti svoja dela: »Na ta način so bili naši projekti postavljeni ob bok aktualni arhitekturni produkciji, kar je za mlade ustvarjalce izjemnega pomena.«
Kljub napredku slovenski prostor še vedno čakajo številni izzivi. Živa Deu opozarja: »Potovanje po deželi Kranjski potrjuje, da pri skokovitem razraščanju naselij prevladujejo novogradnje.« Pomisleki pred prenovo so še vedno preveliki, da bi preglasili novogradnjo kot varno izbiro, čeprav Deu poudarja, da je prenova pogosto cenovno primerljiva ali celo ugodnejša od novogradnje, hkrati pa prinaša številne druge prednosti: »Prenova je okolju prijaznejša, uporaba naravnih gradiv naredi bivanje bolj zdravo in prijetno, kakovostno počutje pa je povezano tudi s spominom.« Zahtevnost prenove je odvisna predvsem od stanja nepremičnine in kakovosti izvajalcev, ključen pa je srčen, zavzet in izobražen lastnik. »V današnjem svetu digitalizacije in globalizacije imajo mediji veliko, če ne celo največje vloge. Prispevkov, ki izobražujejo investitorje, načrtovalce in izvajalce, je resnično premalo. Oddaja Ambienti je morda celo edina tovrstna. Znano je, da so gledalci po njenem ogledu spremenili načrte in prenovili stavbe, namenjene rušenju, s čimer so izboljšali kakovost našega bivalnega prostora.«
Slovenski arhitekti in investitorji se vse bolj usmerjajo k ohranjanju kulturne dediščine, trajnostnim praksam, uporabi naravnih materialov ter ustvarjanju avtentičnih prostorov – prepoznavnih, funkcionalnih in čustveno bogatih domov. Kot poudarja Petra Zakrajšek: »Avtentični domovi pokažejo, kako priti do cilja na iskren in preudaren način. Poti je veliko, a uspejo tiste, kjer je vzpostavljeno zaupanje med naročnikom, oblikovalcem in izvajalci.«
Takšen pristop zagotavlja, da naši domovi niso le prijetni in funkcionalni, temveč tudi vredni ohranitve za prihodnje generacije. V tem kontekstu Ambienti ostajajo pomemben sooblikovalec prostora, ki arhitektom, oblikovalcem in naročnikom ponuja široko platformo za izobraževanje prek zglednih primerov ter spodbuja premišljen razmislek o kakovosti bivanja.
