Anđela Radmanović je študentka tretjega letnika Notranje opreme na Fakulteti za Dizajn v Ljubljani, ki se je na nedavnem sejmu Ambient predstavila s prav posebnim ročajem. Nepozorni obiskovalec bi lahko uzrl igrive ročaje, namenjene otrokom, a sporočilo v ozadju je bistveno globlje. Gre namreč za ročaje za otroke s posebnimi potrebami, skupino, ki ji v sodobnem svetu tudi z vidika oblikovanja posvečamo premalo pozornosti.
Za znamko AR Design Studio stoji Anđela Radmanović, študentka Fakultete za dizajn, ki se je pred dobrim letom odločila za osnovanje lastne znamke, pri tem pa začela na IG profilu objavljati svoje projekte notranje opreme, tudi vizije in ideje. Na sejmu Ambient se je predstavila s posebnim ročajem, ki je njen prvi avtorski izdelek s področja industrijskega oblikovanja, predstavljen širši javnosti. Idejo za njegovo oblikovanje pa je dobila že v srednješolskih letih:
»Takrat sem ugotovila, da je področje klasičnih ročajev večinoma že raziskano, zato sem želela poiskati izziv, ki bi bil bolj smiseln in družbeno pomemben. Pri tem me je navdihnilo razmišljanje o otrocih s posebnimi potrebami, skupini, ki ji oblikovalci v sodobnem svetu pogosto namenimo premalo pozornosti, čeprav potrebujejo več podpore, razumevanja in prilagojenih rešitev.«
Želela je oblikovati ročaj, namenjen vsakodnevni uporabi, ki pa ni le funkcionalen, temveč hkrati spodbuja tudi razvoj fine motorike, učenje in komunikacijo. Motivi in barve na ročaju so izbrani tako, da otroka vodijo k raziskovanju, spoznavanju in izražanju ob sodelovanju staršev ali skrbnikov. Anđelina oblikovalska filozofija namreč temelji na iskrenosti. Na avtentičnosti n povezovanju avtorskih idej s potrebami ljudi. Pri vsakem izdelku se zato trudi združiti umetnost in dizajn, na način, ki omogoča estetsko dovršen, a hkrati funkcionalen rezultat, ne glede na to, ali gre za interjer ali industrijski izdelek.
»Pri zasnovi ročaja sem želela vsakdanji predmet, ki ga uporabljamo skoraj nezavedno, nadgraditi z novo funkcijo. Ročaj tako postane orodje, s katerim se malčki lahko izražajo, učijo in komunicirajo na svoj edinstven način. Verjamem, da razvoj produkta ni nikoli zares zaključen; vedno obstaja prostor za izboljšave, nove vpoglede in rast, tako pri oblikovalcu kot samem izdelku. S svojim delom želim spodbuditi tudi druge umetnike, oblikovalce in raziskovalce, da razmišljajo širše in ustvarjajo rešitve, namenjene ranljivim skupinam, ki v oblikovanju pogosto ostajajo prezrte,« pojasni oblikovalka.
Pri tem razkrije, da v ozadju že nastaja vrsta novih konceptov in izdelkov, ki bodo sčasoma dobili svojo končno obliko. Verjame namreč, da ima vsak produkt svoj trenutek. Kot tak pa zaživi in zasije točno takrat, ko je za to pripravljen. Prav zato daje velik poudarek razvojnemu procesu, saj ji je bistveno, da izdelek ne nastane na hitro, temveč v sebi nosi jasno vizijo, premišljenost in kakovost, ki jo uporabnik občuti v vsakdanji uporabi.
»Svet okoli nas je neizčrpen vir navdiha. Navdihujejo me vsakdanje situacije, drobni detajli, vedenjski vzorci ljudi ter način, kako predmeti vstopajo v naš prostor in življenje. Z opazovanjem okolice pogosto prepoznam potrebe, ki jih kot oblikovalka lahko izboljšam ali nadgradim. Med razvojnim procesom sem bila v stiku z otroki s posebnimi potrebami ter se pri oblikovanju ročaja ravnala po njihovih odzivih, načinu uporabe in specifičnih potrebah. Prav ti stiki so bili pomembno vodilo pri razumevanju, kako lahko izdelek čim bolj učinkovito podpira njihovo izražanje in razvoj,« opiše proces nastajanja in navdih zanj.
Pri procesu oblikovanja je raziskovala različne možnosti in razmišljala o tem, kako lahko povsem vsakdanjemu predmetu vdahne dodatno funkcijo. Pri tem so nastale številne skice in oblike ročajev, skozi katere je iskala pravo ravnotežje med estetiko, ergonomijo in uporabnostjo. Postopoma je obliko nadgrajevala, preverjala materiale, razmišljala o interakciji otroka z izdelkom in o tem, kako lahko motivi ter barve spodbujajo učenje in izražanje. Kot pojasni, bodo potrebni še naknadna raziskava, testi in nadaljnje prilagoditve, da bo končni produkt v celoti prilagojen uporabnikom.
Tudi sicer se oblikovanja predmetov loteva širše, saj dizajn zanjo ni le poklic, temveč življenjska pot, katerega poslanstvo je pomagati ljudem skozi premišljeno oblikovanje: »Pri svojem delu izhajam iz konkretnih situacij, opazovanja vsakdanjih navad in razumevanja prostora kot okolja, ki neposredno vpliva na počutje posameznika. Ne zanimajo me zgolj vizualni učinki, temveč smisel, funkcija in odnos, ki se vzpostavi med človekom in oblikovanim predmetom ali prostorom.«
V prihodnje se želi razvijati predvsem na področju notranjega oblikovanja, kjer vidi priložnost za ustvarjanje celostnih, premišljenih in funkcionalnih ambientov, hkrati pa tudi na področju razvoja uporabnih predmetov, ki odgovarjajo na realne potrebe ljudi. Njena usmeritev ostaja jasna: oblikovati z mislijo na človeka, njegovo izkušnjo in kakovost bivanja. Na svoji poti oblikovanja in življenja je najbolj hvaležna svoji družini, saj ji njihova podpora, moč in zaupanje dajejo energijo in pogum, da sledi svojim idejam. Iskreno se zahvaljuje tudi profesorjem na Fakulteti za dizajn za njihovo spodbudo in podporo pri njenem ustvarjanju.
