Na Spodnjem trgu v Škofji Loki stoji Žebljarjeva hiša, ki je stoletja uspešno kljubovala času, požarom in pozabi. Hiša, ki je nastajala in se dograjevala skozi stoletja, danes sije v prenovljeni podobi. Vsak kamen, vsak kos lesa in vsak detajl je poklon lokalnemu znanju. Objekt pa ni zasidran le v velikem spoštovanju do tradicije in dediščine, temveč gradi tudi na trajnosti in skrbi za okolje – tako z uporabo lokalnih materialov in recikliranih elementov kot tudi z rešitvami, ki združujejo prijetno bivanje z odgovornim odnosom do narave.
Njena lastnika, Emina in Blaž Hostnik, sta se dolgo časa navduševala nad starimi hišami in se po dvajsetih letih dela v povsem drugi branži odločila, da namenoma investirata prav v kulturno dediščino. Ko sta kupila dotrajano, približno štiristo let staro Žebljarjevo hišo v mestnem jedru Škofje Loke, je bil odziv okolice precej zadržan. »Marsikdo je bil kar šokiran, češ: kaj pa vama je bilo, da sta kupila tako star in zanemarjen objekt. Midva pa sva v objektu videla potencial, vizijo,« o začetkih pove Emina, ki jo je pri prenovi vodila želja po učenju, spoznavanju novih veščin in spoštovanju zgodovine.
V hiši sta prepoznala ogromen potencial, čeprav je bilo stanje slabo in je bilo treba najprej odstraniti za kar sedemnajst tovornjakov stare navlake. Pri prenovi sta se zavestno odločila za trajnostne pristope – ponovno uporabo in vgradnjo lokalnih materialov. »Praktično se ni metalo nič stran,« poudari Emina in doda: »Pri prenovi hiše smo se trudili uporabljati čim več lokalnih materialov in reciklirati vse, kar je bilo mogoče. Kamen na tleh je škofjeloški konglomerat ‒ kamnitničan, recepcija pa je izdelana iz lehnjaka. Vsi leseni deli, vključno z okni in vrati, so iz slovenskega macesna. Iz slednjega sta tudi zatrep hiše in gang. Vsi strešniki stare hiše so bili ohranjeni in ponovno uporabljeni pri zidu, ki ločuje hišo od sosedov.«
V procesu prenove jim je uspelo ohraniti tudi številne zgodovinske detajle. V nadstropju se bohoti star lesen strop iz leta 1779, medtem ko kovana vrata, ki so jih prav tako našli v objektu, segajo vse do leta 1282. Ohranili so tudi cestno muldo in gotski portal v prvem nadstropju. Z reprodukcijami del Ivana Groharja so se poklonili slovitemu impresionistu, znamenitega Sejalca pa upodobili tudi na fotografijah. Vlogo sejalca je na izvirni lokaciji simbolno prevzela kar hči Ema.
Prenova objekta, ki je danes butični hotel, je potekala v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine in odgovornim konzervatorjem Modestom Erbežnikom. V želji po ohranjanju dediščine so na gaberitih porušene žebljarske delavnice na vrtu postavili nov objekt, ki služi svojemu namenu. Ob temeljitem sondiranju objekta so namreč naleteli na številna presenečenja, eden takšnih je bil lesen vogal hiše, ki pa je bil na žalost že preveč dotrajan in so ga bili primorani nadomestiti z zidanim.
Prenovo objekta so zaupali arhitektki Mateji Hafner Dolenc, ki je bila prav na poseben način povezana z objektom. Kot pravi, je bila prenova po svoje zahtevna, a hkrati čudovit ustvarjalen proces, saj je bila celotna ekipa zavezana k temu, »da ohranimo vse, kar je mogoče ohraniti, in izboljšamo samo tisto, kar je nujno«. Največji izziv je predstavljala umestitev vseh funkcij, ki jih butični hotel zahteva, v sicer majhen tloris, ob tem pa zagotoviti stabilnost stare konstrukcije. Hiša je sicer temeljila na izredno močnih kamnitih temeljih, v sklopu prenove pa so izvedli injektiranje zidov, povezave z jeklenimi vezmi ter popolno zamenjavo strehe.
Posebna zgodba je tudi rekonstrukcija lesenega ganka ter oblikovanje novega zatrepa, v katerem je danes urejena soba. V želji, da pri tem podoba hiše ne bi izgubila svojega značaja, so nekoliko zamaknili deske, s čimer so zagotovili zadosti naravne svetlobe.
Žebljarjeva hiša je danes resnično zgleden primer ohranjanja dediščine za zanamce, hkrati pa tudi odličen primer trajnostne prakse ob vključevanju lokalnih materialov in ponovne uporabe. Okolju prijazne prakse pa odlikujejo tudi čudovite posteljne izdelke v sobah. Ti so izdelani iz naravnih in biorazgradljivih materialov ter ne vsebujejo škodljivih snovi, kot taki pa omogočajo zdrav in miren spanec.
Izbrana posteljnina podjetja Odeja, ki ima v Škofji Loki že dolgoletno tradicijo, sledi estetiki hiše in okolju ter uporabniku prijaznim praksam. Izdelana je iz bombaža, lana, organskega bombaža in bombažnega satena – materialov, ki so sledljivi, certificirani in preizkušeni po najvišjih standardih kakovosti.
Naravne tkanine dihajo skupaj s telesom, kar ustvarja prijetno mikroklimo, ki preprečuje pregrevanje in potenje med spanjem. Pri Odeji poudarjajo, da to neposredno vpliva na kakovost nočnega počitka, saj nam omogoča globlji spanec, pri tem pa se zbujamo spočiti. Ker so materiali nežni do kože, so primerni tudi za alergike, astmatike in otroke. Za trajnost izdelkov skrbijo z lastno proizvodnjo z natančnim nadzorom kakovosti v vseh fazah – od izbire surovin do testiranja končnega izdelka. Vzorci so preprosti in geometrijski, barvne sheme umirjene, a prefinjene.
»V našem podjetju že skoraj 94 let proizvajamo odeje, vzglavnike in posteljnino, pri čemer naši izdelki združujejo tradicijo, inovativnost in sodobno oblikovanje. Večino zaposlenih predstavljajo ženske, kar se odraža tudi v čudovitih izdelkih – ti nosijo posebno žensko energijo, so ustvarjeni s čutom za detajle in vedno z mislijo na udobje naših uporabnikov,« s ponosom povedo v Odeji in zaključijo: »Naložba v dober spanec je najboljša naložba vase.«
Posteljnina Tara iz organskega bombaža z nežno čipko zadiha v prostoru kot tiha obljuba mirnih noči. Na postelji jo dopolni laneni tekač v naravnem odtenku, ki vnaša mehkobo preprostosti in lanene prevleke na vzglavnikih – vsi laneni izdelki so iz prihajajoče kolekcije Rustika, ki bo narekovala nove trende v prihajajočem letu.
Posteljnina Basic iz bombažnega satena v srebrno sivi barvi zažari kot nežna mesečina, ki objame posteljo v svilnatem sijaju. Dopolnjuje jo pregrinjalo Bali v globoki temno rjavi, ki prostoru doda toplino in prijetno razkošje. V ozadju se umirjeno zlivajo temno rjave prevleke za vzglavnike, ki zaokrožijo harmonijo spalnice.
Lanena posteljnina v naravnem odtenku iz kolekcije Rustika prinaša v spalnico občutek pristne, umirjene topline. Na postelji se ji pridružujeta okrasno pregrinjalo in prevleke za vzglavnike v čokoladno rjavi, ki prostoru vdahnejo globino podeželskega razkošja. Skupaj ustvarijo popolno harmonijo naravnih tekstur, po katerih slovi kolekcija Rustika.
Posteljnina Basic iz bombažnega satena v svetlo rjavi barvi objame prostor s toplino nežne zemlje. Dopolnjuje jo pregrinjalo Bali v mehkem vanilijevem odtenku, medtem ko se v ozadju skladno vrstijo ujemajoče prevleke za vzglavnike. Na postelji zasije še okrasni vzglavnik Bali in svetlo modre prevleke, ki kot svež vetrič prinesejo lahkotnost in spokojnost.
Lanena posteljnina v svetlo rumeni barvi iz kolekcije Rustika v spalnico prinaša žarek sončne mehkobe in naravne lahkotnosti. Na postelji jo nežno objame okrasno pregrinjalo v naravnem odtenku, ki poudari toplino lanenih vlaken in prevleke za vzglavnike, prav tako del kolekcije Rustika.
Lanena posteljnina v pastelno zeleni barvi iz kolekcije Rustika v prostor vnese občutek spokojne, naravne svežine. Ob njej zasije svetlo rumeno pregrinjalo z geometrijskim vzorcem ribje kosti, ki skupaj z ujemajočimi prevlekami za vzglavnike doda pridih ročne dovršenosti. Kolekcija Rustika, ki izide v začetku naslednjega leta.
Bela posteljnina iz žakardne tkanine s cvetličnimi vzorci daje postelji čist in urejen videz. Na sredini jo dopolnjuje lanen tekač v črni barvi, v ozadju pa ujemajoče črne prevleke za vzglavnike, ki celoten videz lepo povežejo.
Fotografije: Odeja – LiparDesignPhotography, Emina Hostnik
Sponzorirana vsebina
