Protokolarni objekti v Republiki Sloveniji so posestva, namenjena uporabi Vlade za različne dejavnosti in dogodke. Večina je odprta za javnost, med izjeme pa spada Vila Podrožnik v Ljubljani. Počaščeni smo, da so naši ekipi dovolili vstop v to elegantno stavbo in obsežen park ob njej.
Tako kot drugi protokolarni objekti ima tudi Vila Podrožnik v Ljubljani svojo zgodovino, ki sega več kot stoletje nazaj, domnevno v leto 1910. Takrat jo je ljubljanski trgovec Franz Kollmann postavil ob vznožju hriba Rožnik, dodali pa so še objekt za pomožno osebje.
Vila ima v treh etažah malo manj kot tisoč metrov koristne površine, obdaja pa jo zavidanja vreden park, ki meri več kot tri hektare. Pred zvedavimi očmi jo skriva zid, umeščenost v Rožno dolino pa prispeva k miru, ki je dodatna odlika te posesti.
Park slogovno ni enoten, saj je nastal v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bila načela oblikovanja precej bolj sproščena. Lahko bi rekli, da je v prostokrajinskem slogu, seveda z velikim poudarkom na reprezentančni funkciji oziroma podobi parka, ki jo dojemamo skozi piano nobile, torej visokega pritličja. Opazen je velik poudarek na rastlinskih motivih in kompozicijah. Plavalni bazen ob vili je dodatek, ki spada k uglednim poslopjem.
Po nacionalizaciji, okoli leta 1947, je posestvo doživelo temeljito prenovo, ki so jo zaupali arhitektu Vinku Glanzu, enemu od učencev Plečnikove šole. Vpliv Jožeta Plečnika se v Glanzevi prenovi ne kaže le v arhitekturnih rešitvah, temveč tudi v uporabi domačih, naravnih materialov, od kamna do lesa, delo pa so zaupali domačim obrtnikom. Zaupanje domačim mojstrom potrjuje tudi izbira umetnikov, kot sta bila kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih, avtorja impozantnega marmornega reliefa v veži vile.
Stene krasi obsežen nabor likovnih del slovenskih umetnikov. To so slike, ki bi sicer visele v Narodni ali Moderni galeriji v Ljubljani. Slovenskim umetnikom dela družbo edina izjema iz tujine, italijanski mozaicist Alfio Tamboso, ki je prispeval številne tlake, okrasne predmete in druge likovne podobe v vili in okoli nje.
Umetnostni zgodovinar Gojko Zupan med številnimi odlikami Glanzeve prenove navaja tudi zunanje grajene balustrade, ki krasijo vilo na južni strani. Gre za zidane pergole, ki tkejo mrežo nad dolgo teraso, s katere gostje lahko občudujejo ureditev parka in mogočna drevesa v njem.
Skratka, Vila Podrožnik upravičeno vzbuja ponos med protokolarnimi posestvi naše države.
Fotografije: Matic Kremžar, arhiv JGZ Brdo, Domen Košir
