Prenova stanovanja v bloku iz šestdesetih let, na robu središča Ljubljane, kjer je nekoč bivalo klasično socialistično jedrno gospodinjstvo – majhna kvadratura, hodniška organizacija in stroga funkcionalnost. Danes, po premišljeni prenovi arhitektov Ognena Arsova, Ane Kosi in Sare Škarice, je to stanovanje postalo prostorsko in atmosfersko radikalno drugačen ambient: zračen, svetel in presenetljivo igriv dom posameznice, ki ji prostor ponuja več kot le zavetje – ponuja ji značaj.

Osnovna tlorisna zasnova je bila ob prenovi temeljito predrugačena. Prvotna razdelitev na več manjših prostorov, nanizanih okoli centralnega hodnika, je nadomeščena z odprto prostorsko logiko. Odstranitev večine predelnih sten omogoča povezavo vseh bivalnih funkcij v enoten, pretočen volumen. A kljub odprtosti stanovanje ni amorfna praznina – oblikovano je kot jasna razporeditev dveh glavnih ambientov: dnevno-bivalnega in spalno-delovnega. Ta prehod od tradicionalno členjenega k sodobno odprtemu ni zgolj funkcionalna poteza, temveč konceptualni temelj celotne prenove: stanovanje naj ne bo več omejeno s stenami, temveč definirano z atmosferami, materiali in barvami.

Pred prenovo.

Tloris prej in potem

Zasnova interjerja presega zgolj odprtost tlorisa – ključni izrazni moment projekta je njegovo oblikovanje kot tridimenzionalni kolaž materialov, barv in tekstur. Ta pristop ni naključen, temveč natančno orkestriran sistem prostorskih poudarkov, ki ustvarjajo ritmično in vsebinsko bogato notranjost.

Tloris prej.
Tloris potem.

Talna površina je v celoti iz rustikalnega hrastovega parketa, ki deluje kot vezni materialni film celotnega stanovanja. Spalni prostor je umeščen v polprosojen boks iz rožnate kovinske mreže, ki hkrati skriva in razkriva: zamejuje, ne da bi prekinil optično pretočnost. Boks v sebi združuje posteljo, garderobo in knjižne police ter ustvarja jasno atmosfero zasebnosti znotraj odprtega tlorisa.

Kuhinjski niz in pisalna miza sta oblikovana kot dinamičen ritmični niz plošč iz vezane plošče v turkiznih in zelenih tonih – z barvami, ki delujejo hkrati sveže in uravnoteženo. V osrčju prostora stoji rdeča okrogla jedilna miza, barvni epicenter stanovanja, ki simbolno in funkcionalno združuje bivalne poti in pogovore.

Zamisel o »veselju« v imenu stanovanja ni le estetska gesta. Gre za arhitekturo, ki skozi material, svetlobo in barvo gradi neobremenjen, a poglobljen prostor – prostor, kjer se bivanje lahko zgodi sproščeno, spontano, a nikoli površinsko. Ključna kakovost projekta je v njegovi sposobnosti, da ostaja hkrati izrazit in subtilen, igriv in zrel.

Pri tem so arhitekti pokazali izjemno mero zadržanosti: vsaka poteza je premišljena, vsak material vključen z razlogom, vsaka barva izbrana z občutkom. A končni vtis ni racionalističen – temveč presenetljivo emocionalen.

Prenova Veselega stanovanja je več kot zgled dobre prostorske optimizacije na majhni kvadraturi. Je projekt, ki razume arhitekturo kot način oblikovanja vsakdanje izkušnje – ne z velikimi gestami, temveč z natančnim usklajevanjem svetlobe, materiala, barve in ritma. V času, ko se veliko govori o majhnem bivališču kot izzivu, Veselo stanovanje ponudi enega od prepričljivih odgovorov: manj ni nujno asketsko – lahko je tudi veselo.

Fotografija: Ana Skobe