Skozi tisočletja so ljudje les obdelovali izključno ročno, s preprostimi orodji ter z veliko potrpežljivosti in spretnosti. Vsak kos lesa je zahteval veliko ročnega dela in mojstrskega znanja. Danes pa se vse bolj uveljavlja strojna obdelava lesa, ki s sodobnimi tehnologijami in inovativnimi postopki zagotavlja nove razsežnosti lesa. Napredni stroji, računalniško vodene rešitve in nove metode površinske obdelave omogočajo izdelavo izdelkov s kar najboljšimi možnimi lastnostmi – od trdnosti in trajnosti do estetske popolnosti.
Največji sovražnik lesa je ogenj, smo verjeli dolgo časa. Z novimi tehnologijami in znanji pa je mogoče nadzirati tudi obnašanje lesa ob izpostavljenosti ognjenim zubljem. Požarno odporni izdelki so dobrodošli v številnih segmentih interjerja, implikacija inovativne tehnologije pa je po zakonodaji potrebna tudi v sklopu številnih objektov javnega značaja. Damjan Kržišnik prihaja iz družine, ki ji je rokovanje z lesom vse prej kot tuje, saj je znanje svojih prednikov še nadgradil in podjetje usmeril v izdelavo protipožarnih vrat.
»Pravijo, da mi je bil les položen v zibelko, saj sem že tretja generacija v naši družini, ki se ukvarja z lesom. Les mi je že od nekdaj blizu, tudi zato, ker smo v Sloveniji praktično obdani z njim. Poleg tega pa je prijeten na dotik in ponuja občutek topline, kadar z njim rokuješ,« pove o svojem odnosu do lesa Gorenjevaščan in nadaljuje: »Začelo se je z enostavnimi požarnimi vrati, pozneje pa nam je sam trg pokazal, kateri izdelki imajo največjo dodano vrednost. Poleg protipožarnih vrat smo tako dodali dimotesnost, zvočno izolativnost itd., saj so se z zakonodajo posamezni standardi povišali. Nastal je celovit izdelek, nadstandardna vrata, po katerih je ogromno povpraševanja, saj je vrzel na trgu velika.«
Za proizvodnjo enega vratnega krila v podjetju potrebujejo približno 45 minut, sam proces pa je večinoma že avtomatiziran in računalniško voden. Pri proizvodnji si pomagajo tudi z umetno inteligenco AI, medtem ko je ročnega dela v delavnici vedno manj. V tej smeri se zato trudijo izobraževati tudi mlade kadre, ki vstopajo na trg dela. Proizvodnja in izdelki se ves čas nadgrajujejo, pri čemer sodelujejo z Zavodom za gradbeništvo. V njihovem laboratoriju namreč vse vzorce testirajo, da lažje določijo njihove akustične in ognjevarne lastnosti. Ob tem si izdelki prislužijo tudi certifikat, s čimer se zagotavlja njihova gorljivost kot odziv na ogenj.
Funkcija vrat tako še zdaleč ni le estetska, temveč gre za zelo odporen element, ki uspešno kljubuje tudi velikemu sovražniku lesa – ognju. Les, za razliko od kovine, se ob stiku z ognjem praktično ne razteza in ne deformira, temveč konstantno dogoreva. Prav zaradi teh lastnosti je mogoče požar za določeno časovno obdobje omejiti. V primeru protipožarnih vrat je tako potrebnih kar 45 minut, da ta ista protipožarna vrata pregorijo in dovolijo ognju, da vstopi v druge prostore. Poleg te pomembne lastnosti pa preprečujejo tudi izhod dima iz prostora, s čimer omogočijo varno evakuacijo.
Vrata so sestavljena iz težje gorljivih sodobnih kompozitov in masivnega lesa kot večslojne konstrukcije z ognjeodpornim jedrom. Zaradi različnih intumescentnih požarnih tesnilnih trakov, ki ob določeni temperaturi ekspandirajo in zatesnijo reže, dim ne more uhajati iz prostora. Gre za edinstveno tehnologijo, ki harmonično povezuje mizarsko tradicijo z inovativnimi pristopi in sodobnimi materiali, vse za dosego najbolj optimalnih rezultatov in lastnosti lesa.
Obdelava lesa je namreč v zadnjih letih doživela velik tehnološki napredek, ki omogoča izdelavo kakovostnejših, trajnejših in varnejših izdelkov ter nove lastnosti lesa. Sodobne tehnike združujejo tradicionalno mizarsko znanje z inovativnimi pristopi in digitalizacijo, posledično pa pristop v delavnicah postaja precej bolj nadzorovan. Pri tem si podjetja pomagajo tudi s CNC-tehnologijo, ki omogoča natančno oblikovanje lesa in bistveno zmanjša odpadni material, pa tudi s 3D-modeliranjem za preverjanje funkcionalnosti še pred začetkom proizvodnje in uporabo laserskih tehnologij.
V prihodnosti gre pričakovati še tesnejše povezovanje trajnostnih pristopov in napredne tehnologije za kar največjo optimizacijo proizvodnih procesov ob tesni skrbi za okolje. Les, kot eden najstarejših gradbenih materialov, tako z modernimi pristopi ponovno pridobiva na pomenu in ostaja trdno uveljavljen tudi kot trajnostna rešitev prihodnosti.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Fotografije: Ambienti
Sponzorirana vsebina
