Naj-lesena gradnja 2020: v lesu je prihodnost

Javna agencija SPIRIT Slovenija z natečajem za naj-leseno gradnjo promovira rabo lesa v gradbene namene, v vsakodnevnem življenju in posredno vpliva na izboljšanje stanja slovenske lesnopredelovalne industrije ter prispeva k prehodu Slovenije v nizkoogljično družbo. Z nacionalnim priznanjem želi spodbujati arhitekte, naročnike in izvajalce k uporabi lesa, ki je slovenski tradicionalni potencial in hkrati aktualen svetovni trend.

0

Les je ena največjih slovenskih naravnih dobrin. Njegov izkoristek ima mnoge prednosti: ne le, da lesna industrija ustvarja številna delovna mesta, les je tudi naraven, ekološki, obnovljiv in trajnostni material, ki s svojo pridelavo in predelavo ne prispeva k toplogrednim izpustom, še več: tekom rasti iz ozračja veže veliko količino ogljikovega dioksida. A Slovenija zaenkrat izrabi le okoli 20 odstotkov tega naravnega bogastva. Javna agencija SPIRIT Slovenija v sodelovanju in s financno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorata za lesarstvo, k izkoristku lesa spodbuja s sistematičnim promoviranjem in nagrajevanjem najboljših lesenih slovenskih izdelkov: 11. novembra je na Slovenskem dnevu lesarstva tako že tretjič podelila nagrade za naj-leseno gradnjo v Sloveniji objektom, zgrajenih v zadnjih petih letih.

Les je že od nekdaj eden od osnovnih konstrukcijskih materialov za gradnjo domov, v zadnjih desetletjih pa se je z napredkom tehnologije njegova uporaba razširila še na druga področja arhitekture. Križno lepljen les, na primer, se uporablja za gradnjo športnih dvoran, proizvodnih hal, blokovskih stolpnic in poslovnih stavb; arhitekti pa njegovo vsestranskost preizkušajo s presenetljivimi oblikami in še nevidenimi razponi. “Področje lesene gradnje želimo približati potencialnim uporabnikom, da bodo tako bivali ali delali v zdravem bivalnem okolju, v človeku prijaznih lesenih zgradbah, ki ohranjajo gradbeno in likovno kulturo našega prostora,” povedo podeljevalci nagrade, ki želijo krepiti zavedanje o kulturni razsežnosti lesa ter spodbujati njegovo rabo ne le pri gradnjo objektov, pač pa tudi v vsakdanjem življenju. “Z nagrado želimo usmerjati pozornost širše javnosti na kakovostno arhitekturo. Spodbuditi želimo trajnostno, ekonomsko in kakovostno uporabo lesa ter na ta način povečati njegovo rabo,” dodajo.

Komisija je podelila kar sedem nagrad lesenim stanovanjskim, javnim in inženirskim objektom. V nadaljevanju predstavljamo nagrajence z obrazložitvami komisije.

Hiša Poljane
Arhitektura: 3biro d.o.o. (prof. Janez Koželj, Blaž Rupar, Tina Rupar Kobe; Sodelavci: Alenka Jager, Barbara Petek, Črt Jaklič, Maruška Jamnik, Špela Jerkič)
Gradbene konstrukcije: Gradbeni biro Zajc d.o.o.
Izvedba: Tesarstvo Kaltak d.o.o.
fotografije: Miran Kambič

V kategoriji enodružinskih hiš je nagrado prejela Hiša Poljane 3biro arhitektov. Komisija v obrazložitvi zapiše: “Enodružinska hiša v Poljanah vnaša v dosedanjo gradnjo lesenih enodružinskih objektov novo svežino. Namesto običajne pritlične gradnje z izkoriščeno mansardo, ki je povsem vizualno ločena od pritličnih prostorov, so si avtorji zamislili enovit notranji volumen objekta, ki sega vse do slemena, v katerega je lapidarno vstavljena funkcionalna medetaža, ki nadomešča nekdanje mansardne prostore. Ustvarjena je zadržana, preprosta in vendar kompleksna arhitektura, ki se odlično vklaplja v prostor in ustvarja v notranjosti objekta vznemirljivo atmosfero.”

Blok Karantanika
Arhitektura: Tria Studio d.o.o. Matevž Vrhovnik
Gradbene konstrukcije: dr. Bruno Dujič, CBD d.o.o
Izvedba: Alfa Natura d.o.o.
fotografije: Damjan Švarc

Da je mogoče iz lesa zgraditi tudi večjo stavbo, dokazuje stanovanjski objekt Karantanika. “Avtorji so dokazali, da se da s sodobnimi tehnologijami uporabe lesa doseči primerljive konstrukcijske in funkcionalne karakteristike kot pri klasični opečni ali betonski gradnji z nedvomno ugodnejšim bivalnim ugodjem, ki ga nudi les kot material. Hkrati objekt dokazuje, da se da tudi z uporabo lesa zasnovati in oblikovati moderno občutene objekte s sodobnimi arhitekturnimi elementi,” je žirija zapisala v obrazložitvi.

Ekohiša BIC Ljubljana
Arhitektura: Jožica Curk, CURK ARHITKTURA d.o.o.
Gradbene konstrukcije: dr. Bruno Dujič, CBD d.o.o.
Izvedba: VG5 d.o.o.
fotografije: Nika Curk

Ekohiša BIC v Ljubljani je manjši šolski objekt, postavljen v pastoralno barjansko krajino. “Avtorji so iz razmeroma programsko skromnega objekta uspeli ustvariti zadržano, a kvalitetno arhitekturo, ki poudarja melanholično atmosfero barjanskih travnikov in še podčrta kvaliteto lokacije. Uporaba lesa je racionalna, z upoštevanjem znanja novih tehnologij in preprostih detajlov, ki pripovedujejo o načinu tektonike gradnje.  Kljub skromnim dimenzijam objekta so arhitekti z dodanim portikom poudarili javni značaj objekta in mu dodali dodatno javno funkcijo,” povedo žiranti in dodajo, da si projekt zasluži nagrado tudi kot primer kvalitetne arhitekture znotraj omejenih finančnih zmožnosti.

Trajnostni športni center SQUASHLAND
Arhitektura: Franc Vehovar, Kaja Lipnik Vehovar (POINT d.o.o. in MAGOSPORT d.o.o.)
Grabene konstrukcije: dr. Bruno Dujič
Izvedba: CBD d.o.o.
fotografije: Arne Hodalič, Bruno Dujič, Katja Bidovec

Fizična aktivnost, trajnost in sonaravnost hodijo z roko v roki. Zato je toliko pomembneje, da se tega zavedajo tudi lastniki športnih objektov. “Športni objekt Squashland v Ljubljani je primer manifestacije inovativne rabe lesa v zahtevnih in kompleksnih športnih objektih. Skozi celotno prostorsko zasnovo objekta, kot tudi skozi uporabo materialov in tehnologij se kaže težnja po ekološkem pristopu tako v gradnji kot tudi v načinu življenja. Filozofija eko življenja se odraža v prav vseh elementih zgradbe in njene uporabe, nenazadnje tudi ozelenitve strehe kot uporabnega vrta. Objekt je izveden z obilo tehnološke smelosti in predstavlja po svoji velikosti enega največjih squash centrov v Evropi ter glede na izvedbo v leseni konstrukciji tudi največji tovrsten objekt na svetu. Objekt je hkrati rezultat neizmernega entuziazma investitorja in njegove vere v uresničitev zastavljenih ciljev,” pohvali komisija.

Športni center Trebelno
Arhitektura: KONTRA arhitekti d.o.o. Mojca Gregorski
Gradbene konstrukcije: Andrej Blatnik, PRODING d.o.o
Izvedba: Marles hiše Maribor d.o.o. in CGP d.o.o
fotografije: Miran Kambič

Gradnja šolskih in športnih objektov v manjših podeželskih krajih je vedno priložnost, da se za njihovo domišljeno umestitvijo izoblikuje v prostoru javni prostor, ki osmisli javni program kot osrednjo kulturno središče kraja. “Pri dozidavi šole in telovadnice v Trebelnem so se arhitekti in projektanti soočili z izjemno zahtevno lokacijo in so uspeli z domiselnimi tehnološkimi in funkcionalnimi rešitvami ustvariti ne le programsko zahtevno celoto, temveč tudi arhitekturo velike kvalitete,” zapiše komisija.

Tržnica Medvode
Arhitektura: prof. Janez Koželj, Blaž Rupar, Tina Rupar Kobe; Sodelavci: Alenka Jager, Barbara Petek, Črt Jaklič, Maruška Jamnik, Špela Jerkič , 3biro d.o.o.
Gradbene konstrukcije: dr. Bruno Dujič, Jurij Jančari, CBD d.o.o.
Izvedba: DIMNIKI d.o.o.
fotografije: Miran Kambič

Slovenci imamo bogato kulturno dediščino s področja lesenih objektov in nekje še ohranjeno tesarsko tradicijo, ki jo vse bolj spodriva množična industrijska proizvodnja. “Tržnica Medvode je primer težnje po ohranjanju in nadgrajevanju še prisotnih tesarskih veščin in tehnologij, ter s svojim primerom spodbuja tako arhitekte kot tehnologe in tesarje k podobnim presežnim arhitekturnim stvaritvam. Lesena konstrukcija nadstrešnice nad tržnico nadgrajuje razumevanje tradicionalnih lesenih konstrukcij kot jih poznamo pri kozolcih ali lesenih gospodarskih objektih, ter vnaša v tržni prostor Medvod prijetno svežino.
Nagrada je zato rezultat tako dela arhitektov, tehnologov in tesarjev, kot tudi občinske uprave, ki je imela posluh za ohranjanje tradicije v leseni gradnji,” zapiše komisija.

Apartmajsko naselje Podbreg
Arhitektura: studio abiro, d.o.o. , dr. Matej Blenkuš
Gradbene konstrukcije: Diana Fonda, KM-PROJEKT, Mitja Koblar s.p.
Izvedba: Alfa Natura, d.o.o.
fotografije: Miran Kambič

V prostoru Alp smo pogosto priča razkroju identitete tradicionalnih podeželskih naselij, v katere vdirajo komercialne gradnje brez odnosa do obstoječih prostorskih in arhitekturnih prvin kraja. Komisija o apartmajskem naselju Podbreg zapiše: “Pogosto nagrajujemo rešitve, ki so iskanje sodobnega, inovativnega izraza v dialogu z obstoječim, vendar pa takšne rešitve upravičijo svojo izbiro le, kadar je v prostoru že prisotna kvalitetna masovna tradicionalna gradnja, v okviru katere predstavljajo izjemo kot element netematske strukture. Stanovanjsko naselje Podbreg želi nasprotno soustvariti predvsem širšo podrast razmeroma tradicionalno čuteče arhitekture, ki bo zapolnila vrzeli v obstoječi tradicionalni gradnji. Z arhitekturo, ki je zavestno naslonjena na tradicijo in hkrati s sodobnejšo interpretacijo klasičnih oblik uporabe lesenih konstrukcij ustvarjajo objekti željeno harmonijo v prostoru. Hkrati je tudi v tem primeru opazen pridih sodobnosti.
Nagrado podeljujemo Stanovanjskemu apartmajskemu naselju Podbreg zaradi prispevka k ohranjanju harmonične podobe tradicionalnih alpskih naselij in smiselne uporabe lesa v alpskem prostoru Slovenije.”

Eden od prejemnikov 3. nacionalne nagrade za Naj leseno gradnjo 2020. Foto: Matjaž Očko

Posebno priznanje komisije prejme: Odbor tesarjev pri Sekciji lesnih strok pri OZS

Utemeljitev komisije: “Priznanje podeljujemo Odboru tesarjev za njihov prispevek k ohranjanju, razvijanju in nadgradnji tesarskih veščin in znanja v Sloveniji in hkrati nagovarjamo tako arhitekte, tehnologe, kot tesarsko stroko k še tesnejšemu sodelovanju, razvoju, promoviranju in uporabi lesenih konstrukcij pri gradnji v Sloveniji.”

Vsem nagrajencem čestitamo!

Še več informacij najdete v brošuri Les je zares.

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *