Poleti nas na vrtu razveseljujejo živobarvne cvetlice, sočni sadeži in nežno plapolanje trav. Pozimi, ko barvita flora počiva, pa lahko na vrt prikličemo glasno in hvaležno favno: ptice. Z lepo ptičjo krmilnico boste poskrbeli za ptičje zadovoljstvo ter hkrati na najlepši možni način okrasili svoj vrt.
Ptičje petje je eno izmed najlepših naravnih užitkov. In prav vsak vrt lahko privabi ptice, če jim ponudi varno zavetje in hrano.
Ptičje hiške
Pticam ljudje že od nekdaj postavljamo ‘hiške’, miniaturne verzije naših bivališč. V ptičjih hišicah lahko celo leto gnezdijo male ptice, lahko pa jim služijo le kot začasno prenočišče v hladnejših temperaturah. Pomembno je, da hišica nudi udobno in toplo zavetje, v katerega ne morejo vdreti večje ptice in drugi plenilci.
Če so še pred nekaj leti prevladovale hišice z dvokapno streho, je na tržišču vse več zanimivih in sodobno oblikovanih ptičjih domovanj. Tako lahko izberemo ovalno, zalomljeno, kubusno hiško, ali pa strukturo povsem unikatne oblike. Tudi materialnost hišk je vse bolj sodobna: poleg tradicionalnega lesa na tržišču najdemo plastične, steklene, keramične in celo betonske hišice.
Ptičje krmilnice
Ptičje krmilnice za razliko od hišic pticam ne ponujajo stalnega zavetja. Poznamo jih v mnogih oblikah, ki pa se razlikujejo predvsem glede na način, kako ptice hranimo. Če jih hranimo s prosto raztresenimi semeni, potrebujemo velik, pokrit pladenj. Semena morajo biti kar se da zavarovana pred vlago, saj hitro splesnijo.
Ptičje hranilnice so lahko povsem preproste (kot je na primer s semeni napolnjena plastenka, v katero izrežemo nekaj luknjic), ali pa izjemno kompleksne, s površinami za različna semena, z obešankami za oljne pogače, pitniki ter dodanim zavetjem za počitek.
Od jabolk do orehov: ptice razveselimo z raznoliko hrano
Z zimskim krmljenjem pričnemo že v jesenskih dneh, da ptice navadimo na stalni vir hrane. Vaša krmilnica bo najbolj obiskana pozimi, ko se ptice zaradi mraza raje zadržujejo blizu naselij. Najbolj priljubljena hrana so sončnična semena, ptice pa bodo vesele tudi prosa, konopljinih semen, bučnic in pšenice, pa orehov, jabolk, lešnikov, želodov, žira in kostanja. Sveža semena in plodove jim nastavimo vsak dan, redno pa tudi skrbimo za higieno hranilnice, da preprečimo širjenje morebitnih okužb med pticami.
Tudi Slovenci radi oblikujemo za ptice
Tudi slovenski oblikovalci so se večkrat spopadli s tem preprostim, a zanimivim izdelkom.
Metod Burgar je še kot študent Akademije za likovno umetnost in oblikovanje izdelal ptičje hišice iz rafije. Projekt je nastal v sodelovanju z afriško organizacijo Edirisa, ki skrbi za promocijo Afrike, spodbudil pa naj bi pravično trgovino v Ugandi. Njegove ptičje hišice so dobile nagrado Dobra zasnova na 22. bienalu industrijskega oblikovanja v Ljubljani.
Tudi v studiu Aklih so povzeli tradicionalno okroglo obliko visečega ptičjega gnezda, ko so zasnovali 3D natisnjeno ptičnico Birdy. Sodobna oblika ima še dodatno vrednost: ekološki pečat. Namestimo jo lahko na okenske police, balkone ali drevesa.
Anka Štular (Skarabej) je oblikovala Ptičnico, “sodobno postajo za nomade prostranega neba,” ki pticam nudi zavetje pred snegom in dežjem, kot tudi teraso za sončne zimske dni. V razvojnem procesu so z oblikovalko sodelovali tudi biologi in tehnologi, in skupaj so razvili hiško, katere odprtine so ravno prav velike, da je zračna in pregledna, a ravno prav majhne, da vanjo ne morejo večje ptice, kot so srake, vrane in golobi. Preprosta ovalna oblika se vklaplja tako v blokovske balkone, kot v sodobno arhitekturo in sadovnjake starejših hiš.
UFO, oziroma neznani leteči predmet, je ptičja hišica Studia Drevo. Zeleni mozniki, prilepljeni na leseno osnovo, namreč pticam nudijo možnost pristanka, hrkati pa nas od daleč spominjajo na drevesno krošnjo. Zagotovo primerna izbira za tiste s kančkom humorja.
Več sodobnih ptičjih hišic si lahko ogledate v galeriji:
Fotografije: arhiv avtorjev, Pinterest
