Domov BLOG Pet karakteristik zdravega doma

Pet karakteristik zdravega doma

Študija Barometer zdravega doma kaže, da Evropejci dobro počutje doma postavljamo na prvo mesto. Vsako leto investiramo v obnovo doma in njeno večjo energetsko učinkovitost ter s tem v večje udobje ter posredno tudi v - naše zdravje.

0

Zdrav dom namreč odločno pripomore k našemu osebnemu zdravju. Razvoj vnetij in nekaterih kroničnih bolezni, ter splošno slabo počutje, slaba produktivnost in manko energije so neločljivo povezani z klimatskimi pogoji v našem domu. Majhne investicije v bolj zdrav dom se bodo povrnile v obliki bolj zdravega in bolj izpopolnjujočega življenja. S čim začeti?

Dober spanec je temelj zdravja

Dobro naspani ljudje so manjkrat bolni, saj nas spanec obvaruje pred okužbami in poveča zmožnost spopadanja telesa z vsakodnevnim stresom. Po drugi strani slab spanec pomeni, da imamo kar 14x več možnosti za okužbo, da se na splošno počutimo slabše ter da imamo večjo možnost za nesreče pri delu. Slab spanec tudi povzroča glavobole, bolečine v mišicah in motnje koncentracije.

Raziskava Barometer zdravega doma navaja, da kar tri četrtine Evropejcev nima optimalnih pogojev za spanje v svojem domu!

Kako se boriti proti slabemu spancu?

Najprej poskrbimo za dobro klimo v prostoru: naj bo ravno dovolj toplo, a ne prevroče (med 18 in 23°C), spalnico dvakrat dnevno prezračimo (pred spanjem in zjutraj). Nato poskrbimo za dobro vzmetnico, blazino in odejo in prijetno opremo, ki bo zagotavljala red v naših spalnih prostorih. Če se le da, se pred spanjem raje kot s televizijo sprostimo s knjigo. Če imamo motnje spanja, bo najboljše naravno zdravilo zdrav življenjski slog – dovolj gibanja na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana ter redno sproščanje.

Toplina doma

Vse več Evropejcev živi v t.i. energetski revščini. K njej prispevajo visoke cene energentov, slaba izolacija doma in nepravilno razporejeni prostori, ki ne dovolijo pasivnega ogrevanja in hlajenja stanovanja. Kar 82% Evropejcev živi v domovih, ki so bili med zadnjo zimo prehladni. Celih 18% prebivalcev poroča, da so bili njihovi domovi vso zimo neogrevani. Še bolj pogosto je pregrevanje prostorov, saj ga poleti zabeleži kar 87% prebivalstva.

Evropejci, ki živijo v hladnih ali pregretih domovih, 50% pogosteje zbolijo za vnetji nosne votline, z mrazom pa je neposredno povezan tudi razvoj kardiovaskularnih bolezni.

Kako zagotoviti primerne temperature skozi celo leto?

Z relativno majhnim vložkom lahko zagotovimo prijetnejšo notranjo klimo: prostore v stanovanju primerno razporedimo, zagotovimo pametno ogrevanje s termostati in premislimo o zamenjavi energenta. Z izolacijo fasade bomo zmanjšali strošek ogrevanja in hlajenja. Poleti poskrbimo za zunanje senčenje in nočno prezračevanje prostorov.

Na svežem zraku

Študija Barometer zdravega doma poroča, da se tisti, ki svoje domove prezračijo večkrat dnevno, počutijo bolj polni energije. V neprezračenih prostorih bomo opazili pomanjkanje koncentracije in slabše zmožnosti za učenje in delo (otroška uspešnost pade za kar 15%, če se učijo v neprezračenih prostorih), konec koncev pa slabo zračenje privede tudi k razvoju plesni in z njo povezanimi boleznimi dihal. 

Druga študija nakazuje, da kar 80 milijonov Evropejcev živi v vlažnih domovih, kjer je povečana možnost za razvoj astme.

Pravilno zračenje

Domove je potrebno večkrat dnevno prezračiti. Osnovno pravilo je 3-krat dnevno po 3 minute s prepihom. Zračimo tudi v hladnih in deževnih dneh.

Sončni žarki izboljšajo splošno počutje, s tem pa tudi zdravje

Dnevna svetloba nas napolni z energijo. Ima tudi pozitiven učinek na splošno zdravje in zmanjša možnosti za nastanek vnetij nosne votline. Sončna svetloba izboljša počutje in produktivnost – zaposleni v dobro osvetljenih pisarnah so produktivnejši za kar 15%.

Pomanjkanje sončne svetlobe pa povzroči motnje spanca, stres, debelost, utrujenost in sezonsko depresijo. Po študiji Barometer zdravega doma kar petina Slovencev živi v temnih domovih.

Kako zagotovimo dovolj dnevne svetlobe?

Najpomembnejše je, da dnevno svetlobo zagotovimo v prostorih, kjer se zadržujemo čez dan, torej v dnevni sobi, delovni sobi in jedilnici. Če otroške sobe nimajo zadosti dnevne svetlobe, otrokom zagotovite delovni kotiček v dobro osvetljenem prostoru. Če je potrebno, razmislite o zamenjavi oken oziroma o povečanju okenskih odprtin; v mansardnih stanovanjih pa se poslužite strešnih oken.

Vlaga in plesen kot vzrok za nastanek astme

Človeška aktivnost – kuhanje, čiščenje in tuširanje – doda vlago v naše prostore. Dnevne aktivnosti štiričlanske družine v prostor vnesejo kar 10 litrov vode dnevno. Le-ta nato kondenzira na oknih ali ostalih hladnih površinah (največkrat na zunanjih stenah), kjer lahko povzroči nastanek plesni. Če živimo v domu s plesnijo, imamo kar dvakrat več možnosti za razvoj astme, vlaga pa povzroči tudi 50% več možnosti za vnetje grla. Po študiji Barometer zdravega doma kar petina Slovencev živi v vlažnih domovih.

Kako se znebimo plesni?

Prvo pravilo je redno zračenje. S pravilno odvedeno vlago bomo odstranili vzrok za nastanek plesni. Če se vam le-ta vseeno pojavi, pa se z njo spopadite takoj. Najlažje se je je lotiti z belilom ali alkoholnim kisom v steklenički s šobo. Pustite, da učinkuje nekaj minut, nato nežno obrišite s papirnato brisačo. Ne drgnite, saj lahko spore zanesete še kam drugam. Da bi se znebili bolj trdovratne plesni, se odpravite v trgovino z gradbenim materialom, kjer boste kupili produkte za njeno odstranitev in preprečitev ponovnega nastanka.

Vir: Barometer zdravega doma, 2016, Velux

Fotografije: Pinterest

Ni komentarjev

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *