S setvijo paradižnika nikar ne prehitevajte!

Priljubljenost paradižnika, pa naj si bo velik kot volovsko srce ali droben kot češnja, klasično rdeč ali pa rumen, okrogel ali hruškast, je neizmerna. Nič čudnega, saj so sočni plodovi dozoreli na domačih vrtovih neprimerljivo okusnejši od kupljenih v trgovinah. Sadik ni težko vzgojiti niti na okenski polici, le nekaj pravil moramo vedeti. Zelo bistvenega pomena pa je pravi čas setve.

0
Pritlikavi češnjevi paradižniki uspešno rastejo v loncih.
Že dolgo so med nami tudi sorte z rumenimi in skoraj vijoličastimi plodovi.
Kako izgleda dobra, kvalitetna sadika

Kratko, debelo in močno steblo, temno zeleni, zdravi listi, močan koreninski sistem, to so lastnosti kvalitetne sadike. Sadika je godna za presajanje na prosto, ko doseže velikost dlani. Bledikava, izdolžena stebla so posledica previsokih temperatur in predolgega životarjenja v notranjih prostorih, v premajhnih lončkih in v pomanjkanju svetlobe. Cvetovi in plodovi na sadikah so posledica stresa in povsem nezaželjeni.

Sadika primerna za presajanje na prosto ne sme biti večja od velikosti dlani.
Posodice, lončki, pladnji

Za setev paradižnika uporabimo večje lončke ali pladnje, kamor posejemo več semen skupaj. Kasneje bomo mlade rastlinice presadili vsako v svoj lonček – pikirali, za ta namen potrebujemo lončke premera 10 do 12 cm. Uporabimo vse, kar najdemo doma. Raznorazna plastična embalaža, v katero so zapakirani sadje in zelenjava, ter jogurt, smetana, skuta, puding, je zelo priročna. Pred ponovno uporabo vse dobro operemo v vroči vodi v katero smo dodali nekaj sode bikarbone in kisa. V dno posod naredimo nekaj luknjic, da bo odvečna voda lahko odtekala. Seveda pa je tudi v vrtnarskih trgovinah izbira pripomočkov za setev zelo pestra.

Dno lončkov preluknjamo, da bo odvečna voda lahko odtekla.
Za setev lahko uporabimo tudi glinaste lončke, ki so po mojem mnenju tudi privlačnejši od plastičnih.

Zemlja – substrat

Varčevanje pri nakupu substratov za setev in pikiranje se nikoli ne izplača. Ekološko certificirani in kvalitetnejši so praviloma tudi dražji. Sejemo v substrat za setev, pikiramo v substrat za pikiranje – presajanje. Namenski substrati so prilagojeni zahtevam mladih nežnih rastlinic. So zračni, rahli in ne vsebujejo dodatnih hranil. Doma pripravljena mešanica iz vrtne zemlje, komposta in peska, se vedno ne obnese najbolje. Mešanica je lahko premalo zračna, okužena z glivicami in prebogata s hranili.

Substrat za setev je zračen, rahel in brez dodanih hranil.
Označevalci

Vsak zasejan lonček označite s sorto, ki ste jo posejali in z datumom setve. To je še posebej pomembno, ko preizkušate več novih sort. Le tako boste vedeli, katera se je dobro odrezala in katera morda razočarala. Za označevanje uporabite plastične paličice, nalepke ali pa kar lesene palčke od sladolednih lučk.

Tudi lesene paličice sladolednih lučk se lahko ponovno uporabijo.
Seme in sorte

Pred nakupom preverite lastnosti sort, da kasneje ne boste razočarani. Fotografije na vrečicah so resnično vse zelo privlačne. Ekološko certificiranemu semenu dajte prednost pred konvencionalnim.

Dobro razvita sadika povešavega češnjevega paradižnika, ki je med novejšimi sortami. Navdušuje zaradi kompaktne rasti primerne za lonce in sladkega okusa.
S setvijo ne prehitevajmo

Ravno prav velike in razvite sadike primerne za presajanje morajo biti stare od 6 do 8 tednov. Če vemo, da lahko v osrednji Sloveniji presajamo na prosto šele po ledenih možeh, torej 15. maja, od tega datuma odštejemo osem tednov in dobimo optimalen čas setve, to je 15. marec. Na obali je to dva tedna prej, v višjih legah pa dva tedna kasneje.

Preden posejemo seme

Seme pred setvijo namočimo v kamilični ali žajbljev čaj. Skuhamo čaj, kot bi ga zase, počakamo, da se ohladi, precedimo in vanj namočimo seme vsaj za pol ure. V čaj namočeno seme bo hitreje vzklilo, učinkovine, ki jih bo posrkalo iz čaja pa bodo pripomogle k odpornosti rastline.

V čaj namočeno seme bo hitreje vzklilo, rastline pa bodo odporne proti boleznim.
Kako sejemo

Setvene pladnje in lončke napolnimo s substratom 2 cm od roba posode. Narahlo ga potlačimo in navlažimo s pomočjo pršilke.

Semena enakomerno razporedimo po substratu, tako da bo med njimi vsaj centimeter prostora. S prstom jih narahlo porinemo v substrat, malo pod površino. Posodice pokrijemo s plastičnim pokrovom, uporabimo lahko tudi prozorne vrečke za vlaganje. Oboje na nekaj mestih preluknjamo.

Substrat pred setvijo navlažimo.
Naluknjana folija bo vzdrževala višjo vlago in temperaturo, kar je pomembno za hitrejši vznik.
Za dober vznik

Seme paradižnika potrebuje za dober in enakomeren vznik okoli 25°C. Tako bo vzklilo že v enem tednu. V fazi klitja svetloba ni potrebna, zato lahko posodice postavimo v bližino izvora gretja, če imate talno gretje, kar na tla. Redno pršimo in odkrivamo pokrove, da se temperatura in vlaga ne dvigneta preveč, saj bi se seme lahko v takih pogojih skuhalo.

Po vzniku na svetlo

Čim seme vzklije in se pojavijo nežni poganjki, pokrove odstranimo in posode prestavimo na najbolj svetlo okensko polico. Temperatura mora biti v tej fazi občutno nižja, le 20 – 18°C. Ker rastlinice rastejo proti svetlobnemu viru, se gojene na okenski polici nagibajo proti šipi. Da to preprečimo, posodice in lončke vsak dan obrnemo.

Mlade rastlinice se rade nagibajo proti svetlobi.
Po pikiranju vse nižje temperature

Ko se klični listi postavijo vodoravno, rastline posadimo vsako v svoj lonček. Da pospešimo razvoj stranskih koreninic, korenino rahlo prikrajšamo. Posadimo globoko vse do kličnih listov. Rastlina bo tudi po steblu, ki je v zemlji odgnala korenine in tako bo koreninski sistem močnejši. Presajene sadike zalijemo, označimo z napisi in postavimo nazaj na okensko polico. Od presaditve pa dokler rastline ne razvijejo treh listov, naj bo temperatura prostora le okoli 15°C ali še stopinjo manj. Z vsakim novim listom znižamo temperaturo za dve stopinji.

Večje so sadike, manj toplote potrebujejo.
Za manjši šok

Aprila, ko so dnevi topli, prestavimo sadike na prosto. Namenimo jim zaveten in delno senčen prostor, zvečer jih pospravimo nazaj na toplo. Dva tedna pred presajanjem na prosto jih pustimo zunaj tudi čez noč.

Fotografije: Jerneja Jošar, Matic Sever

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *