Ravna streha ali dvokapnica?

Odločitev za ravno streho je vse bolj priljubljena, v velikem slogu pa se vračajo tudi dvokapnice. Kdaj se odločiti za katero?

1
Lokacijska informacija

Ravne strehe niso dovoljene povsod. Pri načrtovanju in gradnji strehe moramo upoštevati veljavne prostorske akte oziroma specifično lokacijsko informacijo, ki jo za vsako parcelo določijo lokalni urbanisti. Le-ti v zakup vzamejo tako naravne pogoje na parceli kot tudi neposredno grajeno okolico. Ker streha pomembno definira izgled objekta, je njen naklon večkrat skrbno predpisan, s čimer se gradi in krepi identiteta kraja.

Ravna in poševna streha

Ravna streha je avtohtona krajem v suhem podnebju, v naši tradicionalni arhitekturi pa je ne boste našli. Tehnologija ravne strehe je šele v zadnjem stoletju toliko napredovala, da lahko zagotovi nosilnost v primeru snega in vodotesnost v primeru nalivov: z bitumnom zavarovana strešna konstrukcija je obložena z več plastmi, ki omogočajo hitro odvodnjavanje in preprečujejo zadrževanje vode na strehi, toplotna izolacija pa preprečuje zmrzovanje in pokanje konstrukcije.

Poševna streha je avtohtona v naši geografski in klimatski legi. Z njeno izvedbo se ljudje že tisočletja ščitijo pred neugodnimi vremenskimi razmerami, njena podoba pa je odločno izoblikovala našo grajeno krajino. Danes dvokapnica doživlja preporod v asimetričnih izvedbah, drznih kritinah in predvsem z opuščanjem napušča in obdelavo strehe kot pete fasade objekta.

Sodobna ali tradicionalna

Gotovo je, da je ravna streha ‘mlada’ zgolj malo več kot stoletje in zato deluje sodobnejše kot dvokapnica. Slednjo večkrat povezujemo s tradicionalno obliko. Ni pa vedno tako: dvokapnica v zadnjih letih ponovno doživlja preporod in sicer z materiali (oblečena v vlaknocementne plošče, pločevino ali podobno) in obliko (streha brez kapi ali z minimalno kapjo); hkrati pa se lahko hiša z ravno streho celo lažje zlije s svojo zeleno okolico in jo lahko zato smatramo kot ‘naravnejšo’ obliko.

Razgibanost tlorisa

Ko načrtujemo hišo, poleg vseh bivalnih površin vedno razmišljamo tudi o razširitvi interierja na uporabne zunanje površine. Bo imel objekt pokrito teraso? Nadstrešek za avtomobil? Vrno lopo, balkon v nadstropju? Včasih načrtujemo več ločenih enot znotraj celote, več vhodov; včasih lovimo poglede ali intimo in iz tega razloga zamikamo tlorise … S tem večkrat ustvarimo objekte nepravilnih oblik. Razgiban tloris je najlažje pokriti z manj zapleteno ravno streho.

Dvokapnica pa gre najlepše z enostavnim, enovitim tlorisom. Pokrite zunanje površine hiši v tem primeru zagotovimo z dolbenjem objekta, ločene enote pa rešujemo znotraj pravilnega tlorisa.

Uporabne površine

Mansarda je v svojem bistvu neizrabljen prostor pod streho, ki pa ga lahko izkoristimo za  ločeno stanovanje, fitnes ali velnes, ropotarnico ali prostor za hobije … Mansarda je lahko že v izhodišču zasnovana kot del uporabne površine, lahko pa jo pustimo neizdelano in jo opremimo šele po potrebi. V zakup moramo vzeti, da je oprema mansarde zaradi strešin in pomanjkanja svetlobe bolj zapletena kot oprema ‘pravilnih’ prostorov.

Dodaten uporaben prostor lahko v mansardi zagotovimo tudi z vgradnjo frčad, ki povečajo njeno uporabno površino. Sodobnih frčad nikar ne pokrivajte s poševnimi strehami, ampak jih oblikujte kot kubuse, ki se zažirajo v streho in nadaljujejo neposredno v fasado pritličja.

Nasprotno v hišah z ravno streho nimamo neizrabljene površine. Zasnova takšnega objekta je zatorej bolj optimalna. Kasnejše adaptacije pa lahko izvajamo znotraj izdelanega volumna ali pa prostorsko stisko rešujemo s skladnim prizidkom.

Oblike

Dvokapnica je lahko zelo strma ali položna (naklon je določen v urbanističnih aktih), lahko je simetrična ali ne, lahko je členjena v več dvokapnic ali pa zavzame popolnoma nepravilno, origamiju podobno obliko.

Ravna streha lahko zavzame neštete oblike. Lahko je skrita za atiko fasade, tako, da se je sploh ne vidi. Lahko zalebdi nad objektom in s kapjo zaščiti še zunanje parkirno mesto. Lahko je odebeljena; lahko se celo zguba, ko je potrebno malenkost dvigniti strop v osrednjih prostorih hiše. Ravna streha ima zaradi svoje sestave in relativno preproste izvedbe nešteto oblik, ki jih lahko s pridom izkoristimo v ustvarjanju unikatne in uporabniku prilagojene arhitekture.

Napušči

Napušč ni le zaščita za fasado, je ozek pas tik ob hiši, ki je zaščiten pred dežjem in snegom in nam tako omogoča, da se tudi v slabših vremenskih razmerah sprehodimo okoli hiše ali pa tam shranjujemo raznoliko opremo. Sodobna dvokapnica velikokrat opušča napušče v želji, da bi bila njena zunanja podoba čimbolj preprosta in elegantna. 

Tudi ravne strehe imajo lahko napušč: streha se lahko nadaljuje preko roba fasade, čeprav je takšna izvedba zaradi toplotnih mostov malenkost bolj zapletena. Estetsko pa podaljšana ravna streha hiši dvigne vrednost, saj se iz preproste kocke spremeni v z vencem zaključeno arhitekturo. 

 

Energetska učinkovitost

Izolacija katerekoli strehe je zaradi njene velike površine izjemno pomembna, sploh, če so tik pod njo umeščeni bivanjski prostori.

K energetski učinkovitosti pa poleg debeline in pravilne umeščenosti toplotne izolacije pomembno vpliva tudi razmerje med površino in prostornino objekta. Manjši ko je ta količnik, bolj energetsko varčen je lahko objekt. Tako imajo hiše z dvokapnico praviloma večjo zunanjo površino glede na enako prostornino kot hiše z ravno streho, kar slednjim že v izhodišču ponuja boljše energetske pogoje. Ravna streha tudi bolje preprečuje poletno pregrevanje, pozimi pa toplotne izgube. 

Kritina

Kritin za poševne strehe je mnogo, v grobem pa jih delimo na keramične (bobrovci, korci), lesene (skodle), pločevinaste in vlaknocementne. Kritina mora biti položena na ustrezno pripravljeno podkonstrukcijo, ki je tudi toplotno in hidroizolirana. 

Pri ravnih strehah pa posebne kritine ne potrebujemo – dobro privarjen bitumenski sloj je lahko dovolj. Za varnost (pri toči ali večjih snežnih obremenitvah) se vseeno priporoča dodaten sloj toplotne izolacije nad bitumnom, zaščitene s pločevinastimi ali betonskimi oblogami oziroma nasutjem peska, ki omogoča hitrejše in enakomernejše odtekanje vode. Zaradi svoje sestave so ravne strehe manj občutljive na veter in točo, ki velikokrat poškodujeta poševne strehe.

Ravne strehe so lahko tudi zazelenjene, kar tudi odločno pripomore k lokalni klimi, saj pozidani košček narave nadomestimo nekaj nadstropij višje. Ozelenjena streha se poleti ne pregreva, ob obilnih padavinah pa rastline meteorno vodo vsrkajo in s tem zmanjšajo obremenitev kanalizacijskega omrežja. Zelenje nase dodatno veže ogljikov dioksid, prašne delce in nekatere strupe. Streho lahko ekstenzivno zazelenimo s timijanom, natreskom in mahovi (streha se nato oskrbuje več ali manj sama), intenzivno pa praktično s katerokoli rastlinsko vrsto, zagotoviti ji moramo le ustrezno količino in vrsto substrata. Pri zazelenitvi ravne strehe bodite pozorni na to, da s pravilno vgradnjo preprečite spiranje substrata, zamašitev odtokov in vdor korenin v konstrukcijo strehe.

Na pohodno streho lahko umestite tudi teraso oziroma dodaten zunanji prostor.

Cena

Ravne strehe so zaradi svoje strukture lahko celo cenejše od poševnih (odvisno od izbire kritine) in lahko zaradi kakovosti vgrajenih materialov doživijo enako starost kot poševne strehe. Na kratek rok pa znajo biti bolj problematične, saj je zamenjava razbitega strešnika bistveno lažja in cenejša kot sanacija slabo izvedenega detajla in posledičnega zamakanja ravne strehe.

Enokapnice, štirikapnice, inverzna dvokapnica

 

Za enokapnico se odločite tam, kjer je dopuščen nižji naklon strehe in želite proti soncu odpreti čim večji del fasade. Elegantna enokapnica je odličen nadomestek ravne strehe, sploh, če jo zaključimo brez kapi.

Štirikapnica se je tradicionalno pojavljala na čokatih vilah. Danes ni več tako pogosta, saj v notranjost prepušča bostveno manj svetlobe kot ostale strehe, hkrati pa je zaradi svoje površine, vidne z vseh štirih strani hiše, videti težka.

Redkeje videna različica dvokapnice je inverzna dvokapnica. Le-ta nam omogoča, da odkrijemo večji del hiše ob fasadi, je pa tehnološko bolj zapletena, saj je potrebno zagotoviti primerno odvodnjavanje strehe. Seveda se zdi takšen sistem odličen, kadar želimo vodo voditi v zalogovnik deževnice nekje ob hiši ali v njej.

Galerija poševnih streh

 

Galerija ravnih streh

1 komentar

PUSTITE KOMENTAR

Vpišite svoj komentar
Vpišite svoje ime

VARNOSTNA KODA *