V Ljubljani, na Mirju, nedaleč od starega rimskega obzidja, ki ga je mojstrsko rekonstruiral Jože Plečnik, stoji vila. Če ubiramo pot od Aškrčeve ceste proti Gradaščici, jo bomo zagledali že skozi odprtino v Plečnikovi piramidi.

Na njenem mestu je nekoč stala starejša, nič kaj posebna vila. Ofis arhitekti so jo skoraj v celoti podrli, le cestno fasado so ohranili in vključili v nov objekt. Nova vila tako povzema pozicijo stare, hkrati pa v sebi nosi delček materialne zgodovine svoje predhodnice.

Nova vila je na prvi pogled povsem klasična: kubusna oblika; bela fasada z izrazito strukturo; izdolbine v volumnu, ki nakazujejo vhod, teraso in balkone. Šele ko se dobro približamo, vidimo zanimive strukturne detajle, ki jo delajo posebno. Zanimiv poudarek je njena ‘obleka’: grafična fasada iz dvojnih perforiranih plošč, utrjena s križi različnih pozicij in proporcev, ki senči notranjost; na zunaj pa daje občutek globine in strukture, ki se spreminja, ko se premikamo ob objektu.

Vila je tlorisno razdeljena na tri nivoje – v pritličju so skupni, dnevni prostori, v nadstropju spalnice treh otrok, pod streho pa še prostori staršev. Ko vstopimo v hišo, nas preseneti surovost uporabljenih materialov: vidna betonska konstrukcija, ki ne skriva vzorca opažnih plošč, je na strateških mestih prekrita z bogato leseno oblogo; pločevinasti detajli pa povzemajo obliko in strukturo fasade, ki jo vidimo skozi okna.

Družina si je želela odprto tlorisno zasnovo, neobremenjeno s pohištvom za shranjevanje. Ker pa vila nima kleti, so arhitekti vse shranjevalne površine spretno umestili v programirane stene in tla. Tako lahko omare najdemo pod stopniščem, v odebeljenih predelnih stenah, celo pod dvignjenim podom spalnic.

Stene vile so tako dvojno oblečene – na zunaj s fasadnimi paneli, na znotraj z omarami -, kar optimizira površino hiše in omogoča dinamično in udobno bivanje mladi družini.

Arhitektura: Ofis arhitekti

Fotografije: Tomaž Gregorič